Nekako smo vajeni, da kar koli že namestimo ali kar koli uporabljamo, bomo v glavnem zadeve nadzorovali z miško ali z na dotik občutljivim zaslonom. Čeprav je že dalj časa na voljo tudi poganjanje programov z glasovnimi ukazi, je zadeva v okolju Windows precej skromna in ja, lahko rečemo, tudi zastarela. Zadeve so na področju prepoznave govora precej napredovale. Dokaz je Applova Siri, ki je dejansko nekakšen nadomestek žive pomočnice ali tajnice, s katero se lahko pogovarjate. Seveda v angleškem jeziku. Ker je razvoj prepoznave govora precej draga in dolgotrajna zadeva, je težko kaj kmalu pričakovati poplavo podobnih uporabnih pomočnic, še manj pa lahko pričakujemo kaj podobnega v slovenskem jeziku. Saj se lahko s pomočnico pogovarjamo tudi angleško, ampak že ob pojavu te možnosti je bilo precej nadležno prejemati elektronska sporočila v angleškem jeziku, ki so jih pošiljali preveč navdušeni lastniki iPhonov. Na srečo so se unesli. Torej je za nas takšen način sporazumevanja z računalnikom vsaj v našem jeziku nekje daleč v prihodnosti. Ali še tam ne. Lahko pa tudi Windows 7 opremimo s podobno, čeprav veliko manj posrečeno pomočnico. Le pobrskati je treba po internetu in na koncu boste razočarani. Nekoliko boljšo pomočnico premore Android. Če namestite emulator iz začetka članka, lahko zadevo poganjate tudi v Windows okolju.

MyBantu (www.mybantu.com) je pomočnik, ki vsaj približno deluje kot Siri, čeprav ima precej omejeno zmogljivost. Bolj za pokušino kot kaj resnega, vseeno pa je dober prikaz, kaj bi lahko imeli, če bi bili večji ali če bi govorili angleško namesto slovensko.

Kaj pa, če bi računalnik nadzorovali z dotikom? No, saj tako je zamišljen Windows 8, torej naša različica ne sme zaostajati. Saj za začetek ni težav, ker že Windows 7 ve, kaj početi z na dotik občutljivim zaslonom, čeprav možnosti ni prav veliko. Če boste obiskali spletno stran www.bit.ly/wvqAKJ, boste izvedeli, kako zadevo uporabljati.

Lahko pa tudi snamete Microsoft Touch pack, ki je optimiziran za Windows 7, na naslovu www.bit.ly/wA0ZmK.

Uh, veliko smo že dodali Windows 7. Kaj bi še bilo dobro? Prav gotovo nekaj, kar bi nam pomagalo v trenutku, ko se računalnik »obesi« in potem noče delovati. Windows 7 ima vdelano možnost zagona računalnika z zadnjimi znanimi dobrimi nastavitvami, ki pa žal ne dela vedno in ne vedno dobro. Dovolj je, če namestimo program Windows repair (www.tweaking.com), pa bo na voljo precej možnosti popravila »zrušenih« Windows. Za uporabo je dobro vedeti malo več o samem okolju Windows, saj ni ravno za popolne začetnike.
Če vam ni všeč videz okolja Windows 7 in bi radi bolj sodoben in uporabnejši videz (pač odvisno od okusa), lahko uporabite Stardock Tiles (www.stardock.com/products/tiles). Program vam na namizje namesti navpično stransko vrstico, v kateri so »opeke« z vsebino aktivnih oken oziroma pognanih programov. Zveni znano, kajne? V bistvu gre za enako možnost, le oblika prikaza je drugačna, večja, zato bolj nazorna in vsebuje živ prikaz oken, kar pomeni, da omogoča hiter vpogled tudi v to, kaj se v določenem oknu oziroma z določeno aplikacijo dogaja. Za nameček lahko sami dodajate bližnjice do programov, ki jih pogosto potrebujete. Tak način je preglednejši zaradi velikosti prikaza in tudi bolj primeren za upravljanje z dotikom. Ker je na voljo tudi Metro preobleka tega programa, je vse še bolj podobno Windows 8. Poskusite, morda pa vam bo stvar postala všeč.

Tudi pri shranjevanju datotek v oblaku Windows 7 zaostaja za ostalimi operacijskimi sistemi. Zaradi vse več brezplačnih storitev je zadeva vse bolj razširjena, še vedno pa za uporabo potrebujemo programe ali do svojega prostora v oblaku dostopamo s pomočjo spletnih brskalnikov. Dobro, shranjevanje podatkov torej še nekako obvladamo. Kaj pa shranjevanje nastavitev operacijskega sistema v oblaku? Windows 8 bo omogočal tudi to. Tako bo mogoče hraniti vse mogoče nastavitve v oblaku. Kar pomeni, da boste ob prijavi z drugega računalnik v oblaku našli vse nastavitve in takšno obliko vmesnika, kot ste je vajeni. Žal tega še ne bomo rešili v Windows 7.

Hranjenje datotek v oblaku je postalo tudi nekoliko nepregledno, saj se v večini zanašamo na brezplačne storitve, ki so nekoliko omejene prostorsko ali s količino prenosa mesečno. Tako uporabljamo več različnih shramb v oblaku ali pa smo prebrisani in se z več imeni prijavimo v isto, tako pa dobimo več prostora. Za vsako storitev potrebujemo drug program, drugo prijavo in še kaj. Potrebujemo torej nekakšen povezovalni člen, ki bo vedel, kaj imamo kje, in nam omogoči tudi uporabo shramb iz enega samega programa. Tak program je tudi Otixo (www.otixo.com).

Po prijavi v spletno stran lahko izbirate različne storitve v oblaku, ki jih imate, jih po svoje poimenujete in določite prijavne podatke. Potem se premaknete na »namizje« programa, kjer imate prikazane vse storitve, med njimi pa se premikate kot med mapami na trdem disku. Ker za gesla poskrbi program, je zadeva še kako udobna, saj brez težav premikamo, kopiramo in z datotekami počnemo vse, kar se nam zljubi, kot bi delali s trdim diskom. Zaplete se seveda pri omejitvah brezplačne storitve Otixo. Na voljo je namreč le 2 GB prenosa iz, na in med računi, kar je morda dovolj za manipulacijo z manjšimi dokumenti in za domačo rabo. Pred kratkim je še bilo samo 250 MB, torej se zadeve popravljajo. Pri multimedijskih datotekah pa omejitev hitro dosežemo. Seveda je na voljo tudi več, le da je treba za to plačati. Ampak tega načina smo že vajeni.
Tako, obdelali smo veliko dodatkov. Ne bodo vsem všeč, eni bodo želeli več, drugi manj. Določenih možnosti v Windows okolju dejansko skoraj ne potrebujemo, zato jih je mogoče tudi izključiti in tako nekoliko poenostaviti operacijski sistem. Za takšna opravila moramo izbrati: Nadzorna plošča/Programi/Programi in Funkcije/Vklop in izklop funkcij sistema Windows. Potem lahko vključimo ali izključimo določene možnosti, kar pa je lahko nerodno, če Windows okolja ne poznamo zelo dobro. Veliko programov namreč uporablja iste dele Windows okolja za delovanje in lahko pobrišemo kaj, brez česar nam ne bodo delovali programi, ki jih potrebujemo za delo.

To opravilo lahko preprosteje opravimo tudi s programom Win7 Toolkit, ki je bil prej znan pod imenom Windows 7 Toolkit in je še bolj zanimiv za zadnje opravilo pri spremembi Windows 7.

Ko smo tako izpopolnili naš Windows 7, bi bilo seveda škoda, če bi ob ponovni namestitvi vse novosti izgubili. Najprej je treba izdelati sliko (image) vašega trdega diska z nameščenimi Windows 7 in vsemi dodatki. Tako si boste zagotovili ohranitev vsega, kar ste doslej namestili. Če si premislite pri katerem od dodatkov oziroma se bo kaj druga spremenilo, lahko s programom Windows 7 Toolkit različne programe dodajate ali odvzemate iz slike operacijskega sistema. Kako to narediti v praksi, boste hitro izvedeli v omenjenem programu, saj je preprost in pregleden.

Tako, pa je vaja končana. Seveda to ne pomeni, da morate vse narediti tako kot mi ali uporabiti prav te programe. Pred vami je le ena od možnosti, ki je dober prikaz tega, kaj in kako lahko nadgradite svoj operacijski sistem brez potrebe po nakupu novega, ker je pač na voljo ali ker je lep na pogled. Takšne in drugačne spremembe ter dodelave so lahko koristne in zabavne.

Moj mikro, Julij Avgust 2012 | Slavko Meško |