V okolju Windows smo obsojeni na eno samo namizje, če ne dodamo možnosti s pomočjo kakšnega programa. To možnost ponujajo nekateri gonilniki za grafične kartice in veliko zanimivih in brezplačnih programov. Za kaj bi potrebovali navidezna namizja? Ker je delo z njimi pregledno in preprosto, kot smo spoznali, če ne prej, z uporabo pametih telefonov in tabličnih računalnikov. Drugi razlog je računska moč naših računalnikov. V glavnem povprečni uporabnik večino časa praktično ne obremenjuje računalnika za več kot nekaj odstotkov zmogljivosti. Zakaj torej ne bi poganjali več programov hkrati na različnih namizjih in se potem udobno sprehajali med njimi? Ni razloga. Treba se je zgledovati po Linuxovih in OS X-konceptih. Linux ima do namizij odličen odnos. Na voljo je štiri, osem, šestnajst, dvaintrideset namizij. Praktično veliko več, kot je realno potrebno ali udobno.

Vsaj v precej skromnejši obliki si lahko to privoščimo tudi v Windows 7.

Windows Pager (www.bit.ly/AmvpLU) samodejno razdeli vaše namizje v štiri bloke in pripravi gumbe v orodni vrstici za preklop med posameznimi namizji. Med namizji lahko brez težav prenašamo programe v oknih, ikone in vse, kar želimo, prav tako pa je mogoče programom določiti posamezno namizje, kjer se bodo prikazali po zagonu. S pritiskom na desni miškin gumb v naslovni vrstici omogočimo določitev prikaza v vseh namizjih. Čeprav je program opremljen z zelo skopo pomočjo, vam bo hitro jasno, kaj lahko z njim počnete. Še vedno zaostaja za podobnimi možnostmi v Linuxu, je pa to več, kot nudi Windows okolje. Pri tovrstnih programih je precej skrbi, kako se ga rešiti ali kaj storiti, če neha pravilno delovati. Pri tem programu teh pomislekov ni, saj ga je mogoče uporabljati tudi brez namestitve. Kar koli se torej zgodi, ponovno poženete računalnik, in vse bo spet v svojem osnovnem stanju. Za nameček program zahteva zelo malo sistemskih virov in sistemskega pomnilnika.

Moj mikro, Julij Avgust 2012 | Slavko Meško |