Če si pametni TV priskrbite danes in zadovolji vse vaše potrebe, ga boste imeli naslednjih 10 do15 let. Zakaj pa ne, velik je, slika je krasna, zaradi dodatnih funkcij pa je lahko kar naenkrat edina naprava v dnevni sobi, saj odpade potreba po radijskem sprejemniku, video snemalniku in predvajalniku in navsezadnje tudi igralni konzoli.

Pa poglejmo, kaj lahko storimo, da prehitimo čas in si za razmeroma majhen strošek omislimo pravi pametni TV. Če nam je dovolj, da zna TV predvajati multimedijske datoteke, potem se pred nakupom preprosto pozanimamo, kateri modeli to znajo, in pač tak TV kupimo. Morda pred tem ni slabo malo pobrskati po spletnih forumih. Na primer: skoraj vsi sprejemniki LG, ki imajo USB-vrata, se z vstopom v »skrivni« servisni meni spremenijo iz neumneža v multimedijski predvajalnik.

ANDROID TV

V zadnjem času vzbujajo zanimanje škatlice, imenovane Android TV. Pač bolj ali manj zmogljiva strojna oprema, ki poganja Android OS, ponuja nam skoraj vse do nebes. Komentarji uporabnikov pa so po začetnem navdušenju vse prej kot hvale vredni. Dejstvo je, da Android preprosto ni prilagojen TV-sprejemnikom, ampak mobilnim napravam, pesti pa ga tudi pomanjkanje podpore za strojno opremo (konkretno najbolj pogrešamo spletno kamero).

NETTOP TV

Zato če že, raje poglejmo k nettopom. To so tisti mali računalniki, ki jih po večini poganja eden izmed procesorjev Intel Atom, so majhni in načeloma lični, lahko jih namestimo za TV ali pa nam služijo tudi kot okras na polički. So ravno dovolj veliki, da v sebi skrivajo še DVD ali blu-ray pogon, najdemo pa tudi takšne s priloženim daljinskim upravljalnikom. V njih pa pač poganjamo želeno različico MS Windows ali katero izmed distribucij Linux. Z malo iznajdljivosti in dodatne programske opreme si tako pričaramo nepredstavljivo dobro TV-izkušnjo, ki jo seveda nadgradimo z uporabo miške in tipkovnice (brezžične, da ne bo pomote). Ker gre za izredno varčne in majhne računalnike, nas ne bo motil nadležen šum ventilatorjev, pa tudi glava nas ob prejemu računa za elektriko ne bo bolela. Se pa s ceno nakupa nettopa približamo ceni klasičnega računalnika, na račun majhnosti in varčnosti, pa smo ob levji delež zmogljivosti, kI se nam pri samih multimedijskih opravilih niti ne pozna toliko kot pri morebitni želji po igranju iger.

PC TV

Zato lahko brez večjih zadržkov pogledamo proti računalnikom, ki jim že dolga leta po tihem napovedujejo izumrtje. Tako je, omislimo si namizni PC. Za ceno, ki bi jo sicer namenili nettopu, brez težav dobimo srednje zmogljiv računalnik, ki v vseh pogledih razen velikosti in varčnosti prehiti malčke. No ja, tu je še problem fizične lokacije nove naprave. Lahko si omislimo katero od lično oblikovanih ležečih ohišij, računalnik morda spravimo v omaro ali pa celo v drug prostor – k tej ideji se vrnemo malo pozneje.

Naš nov PC, priklopljen na TV-sprejemnik, nam bo že zaradi preproste prilagodljivosti tako strojne kot programske opreme omogočal največ, kar sploh lahko pričakujemo od pametnega TV-sprejemnika. Brez težav boste v enem paketu spremljali tako kanale DVB-T, DVB-C, IPTV in celo DVB-S, neokrnjeno brskali po spletu, si ogledovali multimedijske vsebine, uporabljani videokonference in ne nazadnje igrali tudi grafično zahtevne igre. Slednje sploh zanimivo s prihodom Windows 8, ki naj bi dobil podporo za vmesnik Kinect.

Kot rečeno, slabost te rešitve je vsekakor ohišje malo večjih dimenzij, ki v nemalo primerih ni nedolžno tiho. To lahko med drugim rešimo tudi tako, da računalnik odstranimo iz dnevne sobe, v nadaljevanju opisana rešitev pa nam lahko pride prav tudi, ko želimo na PC priklopiti projektor, pa po vnaprej pripravljenem podometnem kanalu ni dovolj prostora za napeljavo kabla HDMI ali pa je dolžina preprosto predolga.

V ta namen si lahko omislimo vmesnik HDMI prek UTP-ja. Gre za dve majhni napravi, ki ju med sabo povežemo s kablom UTP Cat5e ali boljšim, na vsaki strani jo priključimo še na električno napajanje, nato pa povežemo še s kablom HDMI oddajni del z računalnikom, sprejemnega pa s TV-sprejemnikom. Tako smo brez večjih zapletov vzpostavili povezavo HDMI med napravama, ki sta lahko tudi več deset metrov narazen, v našem testnem primeru 70 m, v tistem, v stalni rabi pa 20 m. Tako, prek signala HDMI dobimo sliko in zvok, manjka pa nam upravljanje z računalnikom. V ta namen si lahko omislimo tipkovnico in miško bluetooth ali morda tipkovnico miniBT z vgrajeno sledilno ploščico. Kljub majhnosti se po nekajdnevni uporabi na malčka povsem navadimo, ni pa rešitev uporabna za igranje iger.

Vendar rešitev bluetooth pride v poštev samo, če je oddaljeni računalnik dovolj blizu, sicer nam tipkovnica preprosto ne bo delovala. Govorimo nekje o razdalji do 10 metrov, je pa treba samo uporabnost dejansko preveriti na mestu samem, saj se zaradi zgradbe sten in drugih dejavnikov parametri razlikujejo.

Lahko pa si omislimo tako kot prej za HDMI tudi podaljšek USB. Spet gre za dve napravici, ki v tem primeru načeloma (odvisno od izvedbe naprave) ne potrebujeta dodatnega napajanja. Za povezavo uporabimo kabel Cat5e in tako podaljšamo domet USB-ja. Cene naprav se v spletu gibljejo od nekaj evrov za podaljšek (extender) USB, ki deluje s hitrostjo, deklarirano v standardu 1.1., pa od približno 30 evrov dalje za podaljšek, ki deluje po standardu 2.0. Na slednjega lahko priključimo USB-zvezdišče in tako uporabimo do štiri naprave (spletno kamero, miško in tipkovnico, prihajajoči Kinect za PC, igralni plošček in/ali morda zunanji trdi disk ali bralnik kartic).

Domet podaljškov USB se giblje skoraj do 100 metrov, tako da večjih težav ne bi smeli imeti. Če imate do TV-sprejemnika podometne kanale, boste vse potrebno kablovje (2 kabla UTP) spretno skrili in se pred prijatelji lahko pobahali, da vaš TV sam po sebi poganja Windows 7.

Če boste imeli pri izvedbi opisanega načina priklopa dodatne pameti vašega TV-ja z uporabo podaljškov HDMI in USB vprašanja, se lahko brez zadržkov obrnete name po e-pošti.

Prednosti priklopa oddaljenega računalnika na TV je veliko. Predvsem ni težav s kodeki in podnapisi, kot jih imajo namenski pametni TV-ji z medijskim centrom (DLNA), saj znajo poiskati datoteke na omrežnem diskovju, predvajajo pa jih samo če poznajo ustrezen kodek. Kot rečeno, lahko TV-sprejemni uporabimo kot vsestranski komunikacijski pripomoček, s programsko opremo, kot je recimo Skype, in z uporabo spletne kamere. Glede na zmogljivost si lahko privoščimo igranje vseh vrst iger, ki jih bomo s prihodom Windows 8 lahko upravljali tudi s sistemom Kinect.

Edina ovira za opisano rešitev je, če nimamo podometnega kanala za kable UTP. Če pa imamo rešen tudi ta del, smo zmagovalci!

Vse potrebno strojno opremo za podaljševanje kablov HDMI in USB smo kupili na spletni strani www.ebay.com.

Seznam uporabljene in testirane opreme

Moj mikro, januar 2012 | Uroš Florjančič