Na grafičnem področju se zadnje čase veliko govori o tako imenovanem GPGPU (General-Purpose computation on Graphics Processing Units). Zakaj gre? Gre za to, da so procesorji na grafičnih karticah zadnje čase že tako hitri, da jim je pri opravilih, ki niso grafično zahtevna, dolgčas. Zato se je pojavila tehnologija, ki zna neizrabljeno procesorsko moč grafičnega procesorja uporabiti kot pomoč »glavnemu« procesorju. Pri procesih, ki znajo izkoristiti vzporedno procesiranje, je na tak način mogoče doseči zavidljivo moč. Težava pa je v tem, da je na voljo le malo programov, ki bi kaj takega podpirali, pa tudi ustreznih standardov še ni. Posledica pa je, da obstaja le nekaj čisto namenskih programov, ki so sposobni idejo GPGPU izvesti v praksi, pa tudi napisani so za čisto določene grafične kartice. Torej – počakajmo.

Vse več podrobnosti curlja na dan tudi o pomnilniku DDR4, torej nasledniku DDR3. Nov pomnilnik naj bi bil precej varčnejši od starega, pa tudi opazno hitrejši. A tega ne bomo še tako hitro vedeli, saj je zadeva resneje načrtovana šele za leto 2012. Pa tudi tega se ni treba preveč veseliti, saj bo na voljo le za nove platforme, torej starejši računalniki odpadejo. Torej – počakajmo.

Kaj pa PCI? Govor je o tem, da bo kmalu na voljo PCI Express 3.0. Ta naj bi bil naslednik obstoječega PCIe 2.0, ponujal pa naj bi dvakrat višje hitrosti od sedanjega in, kar je zelo pomembno, združljiv bo za nazaj. A tudi tega ne iščite s pretirano vnemo, saj naj bi bil na voljo šele drugo leto. Poleg tega bo na začetku ponujal le delne izboljšave, saj je tehnologija še nepreizkušena. Torej – počakajmo.

Na področju pomnilniških kartic se največ govori o SDXC in CFast. Pri SDXC gre za to, da naj bi podpirale velikosti do 2 terabajta (da, 2000 gigabajtov), prenos podatkov pa naj bi bil precej hitrejši. Slednje je zaradi velike kapacitete in s tem možnosti shranjevanja velike količine podatkov skoraj nujno, saj se obstoječe kartice ne morejo ravno pohvaliti s hitrostjo. Vsaj tiste, ki jih je mogoče dobiti za človeško ceno. A tudi tu ne gre brez težav. Kartic SDXC je na trgu zelo malo, prav tako je malo kamer, ki bi jih podpirale. Tistih nekaj, ki jih je mogoče kupiti, pa uporabniki ne hvalijo kaj preveč, saj niso tako hitre, kot pravijo proizvajalci. Kartice so poleg tega še precej drage, zanje pa potrebujemo tudi posebne bralnike. Pri CFast gre za kartice formata CompactFlash, vendar z vmesnikom SATA. Kartice naj bi bile precej hitrejše od običajnih CF in naj bi jih bilo na računalnik mogoče priključiti prek vrat SATA. Ideja kar dobra, vendar je kartic na trgu bolj za vzorec, kamer še sploh ni, format pa tudi ni združljiv z običajnim CompactFlash, tako da je veliko vprašanje, ali se bo stvar sploh prijela. Torej – počakajmo.

Pri prikazu slike je modna beseda DisplayPort. Gre za digitalni vmesnik, namenjen predvajanju slike, ki naj bi omogočal večje ločljivosti, višje frekvence osveževanja, večjo barvno globino, bolj preproste in kompaktne priključke, ponujal pa naj bi tudi prenos zvoka. Zadeva je že na voljo, ima pa včasih težave s signali DVI in HDMI, posebej če gre za cenejše zadeve. Torej – še malo počakajmo.

Kombinirani procesorji so nekaj, česar smo se običajno izogibali, če je šlo. Pri teh je namreč tudi grafične naloge opravljal glavni procesor, zato so bili takšni računalniki, predvsem je šlo za prenosnike, počasnejši, kar se je posebej poznalo pri zahtevnejših programih. Zdaj pa je pojem združevanja spet v modi. Predvsem zato, ker je šla tehnologija precej naprej in zdaj je trend združevanja osrednjega procesorja, grafičnega procesorja in tudi pomnilniškega krmilnika. Pri tem ne gre za to, da bi en procesor izvajal vse naloge, pač pa zato, da se na enem vezju združijo vse komponente. S tem se zmanjšajo stroški izdelave, poveča se hitrost, zmanjša pa poraba. Prve uporabne zadeve so že na trgu, vendar naj bi zadeva dosegla pravi zagon šele drugo leto, ko bodo odpravili nekatere hrošče, ki se ta trenutek še sprehajajo po teh vezjih. Poleg tega bo zadeva pošteno zaživela takrat, ko jo bodo uporabili proizvajalci računalnikov. Združevanje namreč pomeni, da bodo lahko naprave manjše, manjši bodo tudi napajalniki, stroški izdelave nižji in še kaj bi se našlo. To pa so stvari, na katere proizvajalci procesorjev ne morejo neposredno vplivati, lahko delujejo le kot spodbujevalci. Torej – še malo počakajmo.

Seveda je teh tehnologij še kar nekaj, omenili smo le tiste, ki so bolj ali manj povezane z osebnimi računalniki in s povprečnim delom z njimi. Kot vidite, se marsikaj sliši lepo, a je ta trenutek še v stanju, ko bo pameten kupec raje še malo počakal. Pri nekaterih zadevah gre za vprašanje nekaj mesecev, pri drugih, kot je na primer CFast, pa je vprašanje, ali bo zadeva sploh pošteno zaživela. Lahko pa rečemo, da nas čakajo zanimivi časi.

Moj mikro, September 2010 | Zoran Banovič