Uporabniški vmesnik je čista poezija. Preprost, intuitiven in hkrati okleščen vsakršne navlake. Za nameček tudi zelo prijazen očesu.

Prvi zavihek, na katerega naletimo, je uporabnikovo območje (myzone). V njem se uporabna površina zaslona razdeli na tri dele oziroma stolpce. Levi prikazuje aktualnosti iz koledarja skupaj s seznamom opravil, srednji vsebuje zgodovino uporabnikovega brskanja in predvajanja multimedijev, desni stolpec pa je namenjen dejavnostih v družabnih omrežjih. Med slednjimi najdemo za zdaj le megapopularni, enovrstični sporočilnik Twitter ter odlično družabno omrežje, namenjeno predvsem glasbi, Last.fm. Ker je uporaba teh znotraj matrice Moblina zelo udobna, upamo da se jima pridruži še kakšno (npr. Facebook, MySpace,…). Zadnje izjave avtorjev kažejo, da se ne nadejamo zaman.

Kako zelo pomemben aspekt sistema sta socialna interakcija in neposredno sporočanje, pokažeta naslednja dva zavihka, stanje (status) in ljudje (people). Z njuno uporabo lahko spreminjamo svoje stanje »online« in hkrati upravljamo s prijatelji omrežij, katerih člani smo. Zavihek Internet še poenostavi delo z brskalnikom. Prikazuje sličice spletnih strani, do katerih smo pred kratkim dostopali, ter vsebuje vnosno vrstico za zagon brskalnika. Samo brskanje po spletu je spretno vtkano v osnovno lupino operacijskega sistema. V ta namen so avtorji razvili svoj pripomoček, ki temelji na pogonu brskalnika Mozilla. Tako nastalo orodje vsebuje zavihke, všečno orodno vrstico in možnost dodajanja vtičnikov. Med njimi je privzeto tudi Flash, kar še poveča zmogljivost orodja za splet. A vseeno se lahko zgodi, da bo uporabnik sprva kak vtičnik pogrešil, kajti prosta filozofija dovoljuje Moblinu le vključitev tiste programske opreme, ki vsebuje enake licenčne pogoje. Ravno zaradi te usmeritve naslednji zavihek ne izkoristi potenciala zasnove.

Brskanje po datotekah je v operacijskih sistemih Linux je lahko problematično, a na srečo pri Moblinu ni tako.

Pod besedo media se skriva odličen predvajalnik videa, glasbe in slik, a kaj, ko mu manjkajo vsi (pre)potrebni dodatki za normalno delovanje, tako imenovani kodeki. Iskanje po medijski knjižnici je po zaslugi ogrodja Bickley svetlobno hitro, predvajalnik odkrije tudi vse naprave UPnP v našem omrežju, kar je v zadnjem času, dómov polnih medijskih naprav, nadvse zaželeno. Za predvajanje multimedijske vsebine iz omrežnih virov skrbi odprtokodna knjižnica gUPnP, lastni izdelek podjetja OpenedHand, ki deluje brezhibno, a enako kot samostojni predvajalnik, brez dodatnega posredovanja v sistem, ne zmore predvajati datotek MP3 ter filmčkov XviD. Zato nas na koncu ta del Moblina pusti precej mešanih občutkov, kar je pokazatelj področja, na katerem imajo razvijalci še dovolj prostora za izboljšanje.

Pod verjetno najpomembnejšim zavihkom, aplikacije, se skriva nameščena programska oprema razdeljena po namembnosti. Precej neprijetno presenečenje vas čaka ob iskanju pisarniških programov, saj v sistem ni vključene niti proste zbirke OpenOffice. Tako uporabnik ostane prikrajšan ne samo za soliden urejevalnik besedil, ampak tudi za nadomestka Excela in PowerPointa, torej programov za delo s preglednicami in predstavitvami. Sicer se res da s preprostim namestitvenim upravnikom (Moblin Application Installer) dodajati in odstranjevati pripomočke po želji ter tako razširiti seznam zmožnosti celotnega sistema, vendar to zaradi siromašnosti razpoložljive programske opreme ne pomaga kaj dosti. Dodamo lahko na primer AbiWord, OpenOffice.org Writerja pa še vedno ne. Ker je Moblin navsezadnje le Linux se lahko marsikaj postori ročno, tako tudi lahko namestimo famozni OpenOffice, a to nekako ne sodi k osnovni usmerjenosti malih prenosnih računalnikov za hitro uporabo in spremljajoče programske kode, ki teži k preprostosti ter intuitivnosti. Še en minus za Moblin in velika priložnost za napredek pri razvijanju prihajajočih izdaj. Pod zavihkom aplikacije najdemo tudi sistemska orodja in nastavitve, nekakšno nadzorno ploščo torej, a tudi tu je ponudba trenutno skopa. Za ilustracijo naj povemo, da brez »umazanega dela«, to je z uporabo Moblin vmesnikov, ni moč nastaviti niti osnovne IP številke za omrežno kartico.

Za prikaz spletnih strani sistem uporablja Moblin prilagojen brskalnik Mozzila, ki se izkaže kot preizkušena rešitev.

OBMOČJA

Zadnji zavihek si zasluži svoje podpoglavje. Je izviren način izvedbe nekakšnega upravitelja nalog (task manager), pisanega na kožo mobilnim napravam. Aplikacije so razdeljene v tako imenovana območja (zones), ki so ohlapen sinonim za virtualna namizja kot jih poznajo sorodni operacijski sistemi. Ob zagonu programa sistem samodejno ustvari območje, v kateri je ta. Vanj se priključijo tudi drugi podprogrami in okna, ki se odpirajo ob uporabi glavne aplikacije v območju. Zaprtje vseh članov ene skupine, pomeni tudi samodejen izbris njihovega območja. Način omogoča preklapljanje med območji, prenos oken iz enega v drugo ter hitro izbiro z miško ali s tipkovnico. Tudi za hitro stvaritev nove cone je poskrbljeno, saj uporabnik le z miško povleče aplikacijo na skrajni desni rob pogovornega okna in nova cona je že tu. Vse aktivnosti so lepo grafično predstavljene ter animirane in se z lahkoto postavijo ob bok grafičnim bombončkom izkušenejših okenskih sorodnikov. Velja ugotovitev, da so območja učinkovita zamenjava klasične orodne vrstice.

Nameščanje dodatnih programov je primerno tudi za najbolj nevešče računalniške navdušence, le izbor je malce siromašen.

Vzponi in padci

Glavno opravilno vrstico, ki izgine in se ob prehodu z miško znova prikaže, dopolnijo še ikone za bluetooth, upravljanje z energijo, pripomoček za zvok ter ikona za omrežja. Modri zob deluje v našem testnem sistemu Dell Mini 9 brezhibno, prikaz stanja baterije je popolnoma predelan in učinkovit, nastavljanje zvoka pa preprosto. Kristalno jasen je tudi programček za aktiviranje različnih omrežij.

A čeprav lahko sistem v celoti pohvalimo zaradi preprostosti uporabe, praktične povezljivosti in inovativnih rešitev, opazimo marsikatero pomanjkljivost. Tako na primer v našem Dellu ni bilo gonilnika za brezžično povezovanje. Na srečo je težava je na uradni spletni strani dobro dokumentirana in najti je bilo moč več uporabnih rešitev. Na kratko naj vam predstavimo korake do želenega cilja, saj ti v grobem veljajo tudi za odpravo drugih težav, na različnih računalniških osnovah. Najprej smo morali namestiti naš operacijski sistem na disk in poskrbeti za dostopnost fizične omrežne povezave. Slednje je nujno le za prenos potrebnih datotek. Pod Applications/ Accessories smo uporabili program Terminal in namestili potrebna orodja z ukazi:

sudo yum install rpmdevtools
sudo yum groupinstall “Development Tools
sudo yum install kernel-netbook-devel

Z njimi smo zgradili (build) alternativni gonilnik za svojo brezžično omrežno kartico:

wget http://slaine.org/files/moblinv2/wl-kmod-5.10.91.9.3-1.moblin.src.rpm
rpmbuild --rebuild --target=i586 wl-kmod-5.10.91.9.3-1.moblin.src.rpm

In nato novo ustvarjeni gonilnik za konec še namestili z:
sudo rpm -ivh ~/rpmbuild/RPMS/i586/wl-kmod-5.10.91.9.3-1.moblin.i586.rpm.

Ni pretežko, a skregano z osnovno usmeritvijo malih naprav, s preprostostjo. Prav tako je za zdaj v nekaterih računalih onemogočena povezljivost s 3G-omrežji, čemur avtorji posvečajo veliko pozornosti. Naš Dell z mobilnim internetom Simobil, brez dodatnega posredovanja, ni kazal znakov življenja, medtem ko je IdeaPad z Mobitelovo SIM-kartico takoj zaplaval po svetovnem spletu. Pripomniti velja, da so tovrstne težave predvsem posledica različnih ponudnikov mobilnih storitev in seveda tudi poenostavljenega vmesnika operacijskega sistema Moblin, ki predvideva, da je uporabnik neuk ter mu je treba prinesti vse na pladnju. Resda je zaradi te usmeritve upravljanje z netbookom skrajno preprosto, vendar sčasoma tudi omejujoče. V času uporabe sistema z našim testnim računalnikom se je pripetilo še par manjših nevšečnosti, na primer občasna preobčutljivost drsne ploščice. Slednja povzroči malo več »divjanja« z miškinim kazalcem, vendar nič resnejšega. Smo pa močno pogrešali naš materni jezik, a ker razvijalci prijazno vabijo k prevajanju prostovoljce in v ta namen ponujajo na svoji spletni strani zmogljiva orodja, morda v bližnji prihodnosti ugledamo tudi tega.

Pogruntavščina, imenovana območja, deluje hitro, všečno in znano. Nič čudnega, saj ima za vzor okenskega upravitelja programov.

NAČRTI

Skupaj s programsko opremo v oblaku pomenijo netbooki zanimivo arhitekturo s povsem novo filozofijo uporabe informacijskih tehnologij. Predstavljajte si operacijski sistem z eno samo ikono na namizju. Zagon spletnega brskalnika za dostop do vseh podatkov in storitev, ki ji potrebujete za vsakdanje delo, naj bi povsem zadostoval. Včasih je tako že dandanes, saj so spletne storitve v strmem vzponu, čedalje zmogljivejše in številčno rastejo kot gobe po dežju. V skladu s tem zre Moblin skupnost v prihodnost optimistično. Genialno zasnovan sistem omogoča širšo uporabo od današnje.

MIC (Moblin Image Creator) razvijalcem strojne opreme omogoča prilagoditev sistema za specifično napravo. Z njim razvijalec izbere komponente, ki bi jih rad priložil izdelku, ustvari nov datotečni sistem, kopira potrebne datoteke na USB-medij in ga zažene v svoji mobilni napravi. Prav tako je Moblin odprt do programerjev. Spodbuja stvaritev novih distribucij (npr. Moblin na osnovi OpenSuSE) ter razvoj novih aplikacij. Standardna Linuxova zasnova omogoča redne posodobitve jedra, Moblin SDK (Moblin Software Development Kit) pa olajša delo kovačem kode širom sveta. In teh ni malo, saj je skupek orodij za nove Moblinove razvijalce res impresiven ter zmogljiv.

Moblin je že v pričujoči obliki spodoben operacijski sistem. Zdi se, da kot enemu od prvih uspelo uspel prerezati vezi, ki Linux ovirajo že od vsega začetka. Ne posnema Windows, a je hkrati izredno uporaben in preprost. Zaznavanje določene strojne opreme je občudovanja vredna funkcija (kar sicer ne čudi pri tako ozki namembnosti), zato sta bila zvok in slika pri našem testnem Dellu hipoma pripravljena za uporabo. Pri zagonu in izklopu se optimiranje kode za točno določen tip procesorja (Intel Atom) zelo pozna. Računalnik je bil za delo nared v pičlih petnajstih sekundah, pri izklopu pa je ta rezultat še prepolovil. Ob takšni popotnici ne bi smelo biti težav pri uresničevanju poglavitnih ciljev podjetja Intel ter skupnosti okoli operacijskega sistema. Želijo namreč, da bi Moblin postal nekakšen standard za netbooke kot tudi nettope (nettop je namizni računalnik podobnih zmogljivosti, kot jih ima netbook). Hkrati bi radi razširili ciljno skupino strojne opreme ter se naselili še v drugih prenosnih napravah (npr. pametni telefoni, tablični računalnik …). Kljub začasnim zadržkom v te cilje nihče ne dvomi, niti mi. Prihodnost bo še zanimiva.

2/2

Moj mikro, Januar 2010 | Aleš Forte |