Vse skupaj pa je bilo bolj gašenje požara, seveda. Najbolje je o hrupu računalnika razmišljati že pred nakupom. Potem se odločimo za kakovostno ohišje z vdelanimi tihimi ventilatorji, ki je pošteno sestavljeno in posamezni kosi pločevine ne ropotajo že sami po sebi. Potem je potrebno le še vdelati komponente, ki so vsaj glede na ponudbo vsaj približno med tišjimi. To pa žal pomeni tudi to, da bomo izbirali med dražjimi komponentami.

Ohišje je seveda osnova, v katero vdelamo vse komponente. Za tih računalnik je treba izbrati ohišje, ki deluje dovolj trdno, iz dovolj debele pločevine in z dobro spojenimi posameznimi pločevinastimi ploščami. Aluminijasto bo, seveda, in iz podjetja, ki se že dolgo ponaša z odličnimi ohišji, ki sama po sebi odlično odvajajo toploto.

Potem bomo izbrali procesor, ki ni najmočnejši, se pa zato ponaša s tem, da se ne pregreva ali pa bomo celo izbrali močnejšega in ga ustavili pri nižji frekvenci, kot je najvišja, samo zato, da bo hladnejši. Kar seveda ni vedno dosegljiv ideal.

Pomnilnik seveda mora biti ne najhitrejši, temveč najhladnejši. Bodisi z že nataknjenimi hladilnimi telesi bodisi pa jih bomo morali dokupiti pozneje. Podobno bo treba izbrati trde diske ali pa se lotiti celo SSD-diska, ki bo popolnoma tih. Je pa dražji in še življenjsko dobo ima krajšo. Optični pogon bo seveda podobno izbran. Na srečo določeni proizvajalci dejansko skrbijo tudi za to, da so optični pogoni vsaj malo tišji in da ne povzročajo toliko tresljajev.

Pri grafični kartici ne bo tako hudo. Ali pač. Odvisno od tega, kaj želite. Če želite zmogljivo in tiho, potem bo denarnica zelo trpela. Za pisarniško delo in brskanje po internetu pa je dovolj skromnejša grafična kartica. Na voljo so tudi takšne, za hlajenje katerih je dovolj pasivno hlajenje. Hladilno telo torej, brez ventilatorja. Kljub temu pa je tudi za takšne treba pogledati teste in se prepričati, da se ne greje pretirano.

No, s tem bi bili pri snovanju tihega računalnika pri koncu. Seveda moramo izbrati še zgoraj omenjena dobra hladilna telesa in tihe ventilatorje ter vse skupaj sestaviti. Tak računalnik ne bo poceni. Bo pa tih. In če se vam ne da ubadati s tem, kako to izvesti, vam brskanje po spletnih trgovinah postreže tudi s kakšnim modelom računalnika, za katerega proizvajalec trdi, da je najtišji na trgu.

PRENOSNIK JE TUDI LAHKO (PRE)HRUPEN

Seveda je lahko. Posebej če je bolj obremenjen, se prav pogosto vključijo zmogljivi majhni ventilatorji, ki pa seveda prav presunljivo cvilijo. Zlasti ko niso več v najboljši kondiciji. Rešitev je pri prenosnikih seveda drugačna, saj ne moremo ravno brkljati po njihovem drobovju. Vsaj velika večina uporabnikov ne. So pa na voljo različne hladilne podloge in podstavki za prenosnike, ki so pogosto celo veliko učinkovitejši, kot pa bi sodili po videzu. Navadno se nam zadeva zdi bolj kot ne butasta in se takšnega nakupa ne lotimo. Boljši podstavki seveda niso prav poceni. Toda če vaš prenosnik leži v dnevni sobi in prek njega morda gledate filme, potem vas bodo začeli motiti in vam parati živce tudi njegovi ventilatorji. Morda sicer še ni čas za nakup novega prenosnika, dovolj bo že tak podstavek in morda obisk servisa za zamenjavo ventilatorjev.

Kateri način utišanja računalnika boste ubrali, je prav gotovo odvisno od tega, koliko vam tak hrup dejansko gre na živce, globine denarnice in tega, kako radi sami poprimete za takšna dela. Ali se zadeva izplača? Čisto odvisno od tega, koliko pretiravate s stroški. Najbolje je najti sredino. Da bo volk sit in koza cela, bi lahko rekli. Potem strošek ni nujno prav visok. Morda bo celo prav skromen. Tišje okolje pa je prav gotovo veliko prijetnejše. In ker navadno ne živimo sami, bomo pred hrupom obvarovali tudi svoje najbližje. Ne nazadnje bo tišji računalnik prispeval k manj nerganja žene nad hrupnim računalnikom in potem bo kar naenkrat v dnevni sobi postalo veliko tišje, kot ste pričakovali.

Moj mikro, September 2010 | Slavko Meško |