Žal je tak izid nakupa računalnika dokaj pogost. Nekaj je mogoče pripisati komponentam, ki potrebujejo za vedno hitrejše delovanje čedalje več energije in se pogosto tudi vedno bolj grejejo. Ker je to seveda nezaželeno, je treba vdelati zmogljive ventilatorje. Toda cena ne sme biti previsoka, zato niti ni tako hudo, če so ventilatorji glasni, da je za znoret, in če je ohišje računalnika bolj ropotuljica kot nekaj, v kar bi z veseljem vtaknili računalniške komponente. Navsezadnje v prodajalni ne kupite vključenega računalnika in se trgovcu vsaj takrat ni treba ubadati še z glasnostjo računalnika. Poskusite pri naslednjem nakupu vprašati trgovca, kako je kaj s hrupom računalnika. Najverjetneje vas bo zabodeno pogledal, potem pa hitel pojasnjevati, da nekaj ga je verjetno že, ker je računalnik prava pošast in bla bla in še kaj. Seveda vam ne bo hitel priključiti računalnika, ker bi to lahko neugodno vplivalo na vašo odločitev.

Kar je, je, računalnik je doma in počasi vam para živce. Seveda je hrup računalnika mogoče zmanjšati. Poti pa je veliko, niso nujno zapletene in ne nujno prav hudo drage.

ZAKAJ RAČUNALNIK ROPOTA?

Razlogov je lahko veliko. Najprej seveda pogledamo ohišje. Če je izdelano iz dokaj tanke pločevine in/ali so posamezne pločevinaste plošče slabo spojene, potem bo ohišje ob najmanjši vibraciji seveda začelo pretresljivo ropotati. Tudi sicer je ohišje silno pomembno, saj se po njem prenašajo vse vibracije in tresljaji. Potem je nerodno, če ohišje vse vibracije še ojači. Razlika je tudi med ohišji, izdelanimi iz jeklene in aluminijaste pločevine. Aluminijasta ohišja bolje odvajajo toploto in s tem zmanjšajo potrebno po hlajenju, s tem pa se zmanjša tudi hrup.

Drug razlog so trdi diski. V njih se precej hitro vrtijo plošče s podatki, kar seveda povzroča tudi nekaj vibracij in hrupa. Sčasoma se seveda poslabša stanje ležajev diska, s tem pa se poveča tudi hrup. In če je že v začetku glasen, potem bo z leti samo še bistveno slabše.

Optični pogoni so tudi vir hrupa zaradi hitro vrtečih optičnih medijev. Na srečo pa optični pogoni niso ves čas v uporabi in ta hrup ni ves čas prisoten. Razen če gledate filme in poslušate glasbo z optičnih medijev. Ali pa če igrate računalniške igre, ki zahtevajo prisotnost optičnega medija in tudi pogosto berejo podatke z njega. Potem je to res nadležno.

Grafična karta je pogost vir hrupa. Posebej tiste, ki so dokaj poceni in vseeno dokaj hitre. Takšne se še posebej rade grejejo, proizvajalci pa navadno manj vložijo v kakovostno hlajenje, saj želijo ponuditi kartico po čim nižji ceni. Tako so pogosto opremljene z glasnimi ventilatorji in po možnosti še z zračnimi kanali, ki zvok še samo ojačijo.

Procesorji so, kakršni pač so. Eni modeli se grejejo bolj, drugi manj. Oboji pa potrebujejo kakovostno hladilno telo in ventilator, ki bo odvajal vroč zrak. Imajo pa novi procesorji tudi možnost zniževanja delovne frekvence, ko niso polno obremenjeni. Tako se zmanjša poraba, s tem se zmanjšata gretje in tudi hrup. Seveda če je vključen tudi nadzor nad hitrostjo vrtenja ventilatorja glede na temperaturo.

Ventilatorji so prisotni v računalniku na različnih koncih. Na procesorju, v napajalniku, eden ali dva na stenah ohišja, pa še kak na matični plošči in seveda na grafični kartici. Se pa med seboj precej razlikujejo. Tako po obliki, velikosti kot tudi po hrupu, ki ga proizvajajo. Seveda so tisti tišji nekoliko ali precej dražji. Moramo pa se seveda zavedati, da so na voljo tudi boljši, kot so navadno vdelani v računalnike, ki jih najdemo na policah naših trgovin.


Hrup in merjenje hrupa
Hrup je sam po sebi izredno subjektivna zadeva, saj različno slišimo in tudi različno dojemamo zvoke. Tako nas tudi ne moti enak nivo hrupa.

Enota za merjenje zvoka je decibel (dB). Decibel se uporablja za izražanje glasnosti zvoka v primerjavi z referenčno vrednostjo 0 dB, ki pomeni najnižjo jakost zvoka, ki ga še lahko zazna človek. Ker se izračunava z logaritmom, je z njim mogoče izraziti velik razpon z razmeroma majhnimi številkami. Tako je lahko razlika med sosednjima celima številoma precej velika.

Okvirne vrednosti v različnem okolju :
Tiho podeželje..................................... 20 dB
Šumenje listja.......................................30 dB
Dnevna soba.........................................40 dB
Pogovor...............................................50-60 dB
Gost promet.........................................70-80 dB
Pnevmatski kompresor.......................,....100–110 dB
Letalo..................................................120 dB
Meja bolečine.......................................140 dB

Te vrednosti so seveda samo okvirne in ne veljajo povsod. So pa dovolj za oceno, kje imate računalnik in koliko ga je treba utišati. V okolju hrupne pisarne kjer je recimo nivo hrupa vsak dan okrog 60 dB, je nesmiselno utišati računalnik na 20 dB, ker tega tako ne bi slišali. Je pa res, da vsak hrup prispeva k skupnemu nivoju.

Moj mikro, September 2010 | Slavko Meško |