Preteklo piratstvo nas je dokaj razvadilo. Razvadilo do te mere, da smo se navadili na najzmogljivejše izdelke po zanemarljivi ceni, saj so bili ukradeni. Nameščena imamo najzmogljivejša orodja, čeprav uporabljamo le njihove najosnovnejše funkcije. Uporabljamo torej ferrarije za to, da gremo v lokalno trgovino. In ker so ti ferrariji ukradeni, in so vedno bili, se nam to ne zdi nič čudnega.

Zadnja leta pa se proizvajalci programske opreme precej bolj kot včasih trudijo, da bi piratstvo zmanjšali oziroma da bi bilo njihove izdelke, pridobljene nelegalno, težje uporabljati. To jim sicer stoodstotno ne uspeva, je pa res, da je zdaj neprimerno težje dobiti popolno delujočo piratsko različico, kot je to bilo včasih. Kopiranje CD-ja ali DVD-ja ter prepis registracijske kode že nekaj časa ni več dovolj. Za popolno delovanje je namreč treba še kaj več, česar ne gre kar tako kopirati. In uporabniki smo v precepu. Navajeni smo uporabljati najboljše in najdražje, vendar je to zdaj zato, ker moramo te programe plačati, za nas nedosegljivo. Posebej v kriznih časih, ko si le redki domači uporabniki lahko privoščimo nekaj sto evrov za Office, spet nekaj sto za Photoshop in tako naprej. Za nas je že to, da moramo plačati operacijski sistem, dovolj.
In zato se marsikdo, posebej ko govorimo o domači uporabi, zateče k drugačni vrsti programov. Takšnim, ki ne stanejo nič, hkrati pa so dovolj dobri, da nadomestijo veliko večino področij uporabe, posebej kar zadeva uporabo računalnika doma. Teh programov je veliko in o njih smo tudi v Mojem mikru že veliko pisali. Zato je morda čas, da nekaj najboljših zberemo na kup in vam jih predstavimo. Pri tem smo se bolj ali manj omejili na programe, ki so brezplačna alternativa komercialnim izdelkom, dober nadomestek programom, vključenim v operacijski sistem kot tak, ali pa za dobre ideje oziroma orodja.

Preden pa se jim posvetimo, povejmo, da smo programe zbrali v več skupin glede na namen uporabe. V vsaki skupini je nekaj programov za katere mislimo, da sodijo med najboljše na tem področju. Seveda pa to ni vse, kar je mogoče najti. Posebej pri orodjih je programov, ki so izredno koristni in zabavni, še veliko, prav tako je konkurenca na teh področjih precejšnja. Vzemimo samo nadomestke za Raziskovalca. Teh je v spletu verjetno nekaj deset, tako da vseh nismo opisovali, vzeli smo le tistega, ki se nam je zdel dovolj dober in nam je bil všeč. A saj veste, vsake oči imajo svojega »malarja«. Pa si oglejmo, kaj najlepšega prinaša brezplačni svet programske opreme.

PISARNA

Poleg brskalnika in programa za elektronsko pošto so pisarniške rešitve najpomembnejši del programske opreme, ki jo moramo imeti v računalniku. In med brezplačnimi pisarniškimi paketi je vsekakor kralj LibreOffice. Gre za naslednika oziroma »odcepljenca« od projekta OpenOffice.org, ki nadaljuje idejo osnovnega projekta, medtem ko original zaradi lastniških peripetij skorajda stoji. Kakor koli že, LibreOffice je več kot dostojna zamenjava za kateri koli drug pisarniški paket, vključno seveda z Microsoftovim Officeom. Le redki uporabniki z njim ne boste mogli narediti tega, kar ste delali z (ukradeno) Microsoftovo rešitvijo, pa tudi večino dokumentov, nastalih v Officeu, boste lahko prebrali. Domači uporabniki namreč ne izdelujemo pretirano zapletenih dokumentov oziroma takšnih, ki bi uporabljali specifično Microsoftove elemente. Paket LibreOffice vsebuje urejevalnik besedil Writer, elektronsko preglednico Calc, program za izdelavo predstavitev Impress, podatkovno zbirko Base, program za vektorsko risanje Draw ter urejevalnik enačb Math. Dobra stran LibreOfficea je tudi v tem, da je poslovenjen in da vsebuje tudi slovenski črkovalnik. Brezplačnih pisarniških programskih paketov je še nekaj, vendar jih večina ni poslovenjenih ali pa so le delno, zato na tem področju LibreOffice (ali pa OpenOffice.org) pravzaprav nima prave konkurence.

Če je bil včasih urejevalnik besedil osrednji element pisarniškega dela, se zdaj tehtnica bolj nagiba k elektronski pošti in brskalniku. Poleg sistemov Windows dobimo tako brskalnik Internet Explorer kot program za branje elektronske pošte, vendar se veliko ljudi odloča za alternative. Med brskalniki sta najbolj priljubljena Mozilla Firefox in Google Chrome, med programi za delo z elektronsko pošto pa Mozilla Thunderbird. Teh programov seveda ne moremo označiti za brezplačno alternativo plačljivim, čeprav je Thunderbird lahko alternativa Outlooku, ki je zato, ker je del plačljivega Officea, tudi plačljiv, a je omenjene programe bolje obravnavati kot vsebinske alternative. Thunderbird je namreč zmogljivejši od tega, kar dobimo skupaj z operacijskim sistemom, s kakšnim dodatkom v obliki koledarja pa je tudi resna alternativa Outlooku. Kar zadeva brskalnike, pa je Firefox v Sloveniji že nekaj časa bolj priljubljen kot Internet Explorer, Chrome pa je v svetovnem merilu že dosegel Firefox in tudi pri nas je njegov delež precejšen.

Včasih se moramo lotiti kakšne publikacije, ki je z urejevalnikom besedil ni mogoče narediti ali pa je to precej utrudljiva zadeva. Za takšne primere je dobro imeti kak program za namizno založništvo. V komercialnem svetu je kralj Adobe, v brezplačnem pa obstajata vsaj dve zanimivi alternativi. Prva je Serif PagePlus Starter Edition. Gre za okleščeno različico zmogljivejšega komercialnega izdelka PagePlus X6, ki stane nekaj manj kot 100 evrov. S programom je prav zabavno izdelovati razgibane dokumente, pri katerih so slike poljubno razvrščene, besedilo oblito na najrazličnejše načine, v besedilu tabele, koledarji in še kaj. Žal je tako, da je kar nekaj mamljivih funkcij nedelujočih, tako da bi program lahko označili za tako imenovani teaseware, torej program, ki je namenjen bolj draženju uporabnika in ga spodbudi k nakupu komercialne različice. A ker je tudi osnovni nabor funkcij dovolj za dokaj zapletene operacije, lahko program vseeno vključimo v našo zbirko. Precej zmogljivejši pa je program Scribus. Gre za odprtokodno rešitev namiznega založništva, ki se lahko kosa tudi z nekaterimi hudo dragimi komercialnimi rešitvami. Program na prvi pogled ni tako privlačno izdelan, a to pragmatično neprivlačnost več kot nadomesti z zmogljivostjo. Pri njem je zanimivo to, da se izredno dobo razume z LibreOfficeom, poleg tega pa kot urejevalnik slik uporablja GIMP, prav tako odprtokodno rešitev, tako da lahko Scribus obravnavamo kot enega od članov večje odprtokodne pisarniške družine. Program je, kot rečeno izredno zmogljiv, poleg tega pa je podprt z izredno obsežno spletno stranjo, kjer najdemo ogromno dodatkov, navodil in celo video lekcij. Scribus je tudi na voljo za MacOS X in Linux, tako da je uporaben tudi v nehomogenih okoljih. Scribus je tudi »poslovenjen«. Izraz smo dali v narekovaje zato, ker delo ni končano, tako da je vse skupaj bolj po sistemu »malo ja, malo ne«, je pa res, da smo preizkušali različico 1.4.0 rc6, torej še ne čisto dokončno najnovejšo različico.

Moj mikro, januar 2012 | Miha Gradišnik |