UPORABA STAREJŠEGA RAČUNALNIKA

Domači računalnik pa žal ni vedno v dnevni sobi ali pa ne želimo zasedati računalnika s predvajanjem multimedijskih vsebin na televizorju. Seveda je na voljo veliko razmeroma poceni rešitev v obliki naprav NMT, ki znajo predvajati praktično vse najpogostejše vrste multimedijskih datotek. Imajo pa v glavnem isto pomanjkljivost – ne omogočajo brskanja po internetu in igranja igric iz naslanjača. Če še niste vrgli v smeti zastarelega računalnika in ta še deluje, lahko brez velikih težav in vlaganj pripravite star računalnik tako, da bo primeren za predvajanje multimedijskih vsebin in brskanje po internetu. Vsekakor je vsa priprava lažja kot pa bo razložiti ženi, zakaj potrebujete to »navlako« v dnevni sobi in zakaj mora biti računalnik priključen na televizor. Vsaj v glavnem je tako, se opravičujem bralkam, ki imajo tak problem z možmi.

Vse, kar potrebujete, je delujoč računalnik z grafično kartico, ki omogoča dovolj visoko ločljivost, po možnosti zvočno kartico z izhodi za prostorski zvok ali vsaj s stereo izhodom. V tem primeru potrebujete program, ki omogoča pretvorbo zvoka iz prostorskega v stereo med predvajanjem. Eden takšnih je tudi XBMC. TV-kartica je v tem primeru manj potrebna, kar pa je tudi stvar okusa in tega, kar imate na voljo, potreben pa je DVD-predvajalnik. Lahko je tudi zapisovalnik, saj nekateri programi podpirajo tudi zapisovanje glasbe na optične medije. Potrebujete tudi kartico za brezžično povezavo v internet (wi-fi), saj predvidevam, da večina že ima brezžični usmerjevalnik in je to pač najudobnejši način povezave računalnika v internet. Potreben je tudi kabel, s katerim boste povezali računalnik s televizorjem. Večina LCD-televizorjev ima tudi vhod RGB, ki je odlična rešitev za povezavo z računalnikom na krajši razdalji, sicer pa veljajo vse možnosti povezave, ki sem jih že opisal.

Seveda potrebujete tudi eno od rešitev za nadzor, se pravi vsaj brezžično miško z ali brez tipkovnice. V glavnem je vsa zadeva opisana že v prejšnjem primeru. Seveda čisto vsak star računalnik ni primeren. Če ga poganja vsaj Pentium 4 2 GHz in več oziroma primerljiv ali hitrejši drug procesor, pa bi morala zadeva delovati brez težav in zatikanja. Primernejši so tudi računalniki, ki se ne grejejo pretirano, posebej takšni, pri katerih zaleže že pasivno hlajenje. V dnevni sobi prav gotovo ne boste navdušeni nad prehrupnim računalnikom.

Vse skupaj ima smisel, če ni potrebno veliko vlagati v star računalnik. Če ugotovite, da vam manjka veliko in bo zadeva predraga, je bolje razmisliti o drugi rešitvi ali sestavi novega medijskega računalnika v primernejšem ohišju, kar pa vsekakor ni poceni. V tem primeru pa naj bi bila zadeva čim cenejša ali pa čisto zastonj, če imate srečo in kopico sestavnih delov po predalih. Če vam kak del manjka, pa povprašajte med prijatelji, preden se lotite nakupa. Po svoje je kar neverjetno, kako neradi kak zastarel del računalnika zavržemo.
Ker je v tem primeru pri strojni opremi bolj ali manj vse jasno, saj je opisano že v prvem primeru, se bom bolj posvetil programskim rešitvam.

Ko je računalnik sestavljen in deluje, potrebujemo operacijski sistem in program za predvajanje multimedijskih vsebin. Brez tega pač ne gre. Seveda lahko uporabimo operacijski sistem Windows z vdelanim Media Centrom, a to ni brezplačna rešitev. na srečo pa je na voljo kopica Linuxovih distribucij, ki so več kot primerne za tak multimedijski računalnik. Pri tem imamo več možnih rešitev. Lahko uporabimo katero od distribucij Linuxa in naložimo primeren multimedijski program, lahko uporabimo katero od distribucij, ki imajo namizje dodobra oskubljeno in so namenjene pretežno delu s samim multimedijskim programom, ali pa uporabimo kar navadno Linuxovi distribucijo in prilagodimo videz in vsebino namizja za delo pred domačim televizorjem.

Pa poglejmo seznam kandidatov:
Myth TV – program s poudarkom na delu s TV-karticami, ki ponuja tudi predvajanje drugih multimedijskih vsebin.
MythBuntu – Linuxova distribucija, v katero je ključen Myth TV.
Linux MCE – ta je skoraj preveč, saj ponuja tudi upravljanje z razsvetljavo, klimatskimi, alarmnimi in telekom napravami. Čeprav ponuja tudi vse možnosti predvajanja multimedijskih vsebin, je primernejši za kaj več kot le gledanje filmov.
XBMC – je enak program kot za okolje Windows, na voljo pa je tudi za OS X.
XBMC Live – je program, dodan Ubuntu Linuxu, in ga je možno pognati tudi neposredno s CD-ja. Seveda je zadevo mogoče tudi namestiti na trdi disk.
Boxee – program za Windows, OS X in Linux. Ob namestitvi je potrebna prijava v strežnik, saj nam ponuja tudi neke vrste družabno omrežje oziroma prostor v strežniku.
GeexBox – kratek in zanimiv program, združen z zelo osnovnim operacijskim sistemom Linux. Zasede izredno malo prostora in ga je mogoče poganjati tudi samo iz pomnilnika. Namestitev na trdi disk zasede nekaj deset MB.
Enna – program za Linux, ki je še v zgodnji razvojni fazi pa kljub temu zanimiv. Je tudi v beta različici GexBoxa, saj gre za iste snovalce.
Freevo – program za predvajanje multimedijskih vsebin.
Freevo Piren – Linuxova distribucija z vdelanim programom Freevo.

Izbira je velika, pa še nisem vsega naštel. Pri takšni izbiri pa postane problem, kaj izbrati. Pa ni tako zapleteno. vse je odvisno od tega, kaj želite početi. Če boste samo poslušali glasbo in gledali filme, potem je primerno prav vse na seznamu. Najboljše pa so seveda rešitve s čim bolj okleščenim operacijskim sistemom, saj sta vključevanje naprave in zagon programske opreme hitrejša. Tako boste imeli multimedijski predvajalnik z nekaterimi dodatnimi možnostmi, pač odvisno od tega, kaj kateri program ponuja in kakšne vtičnike so uporabniki zanj izdelali.

Če želite nekoliko več in želite veliko brskati po spletnih straneh iz naslanjača, igrati igre in nasploh uporabljati tak medijski računalnik za vse, kar lahko počnemo tudi sicer z računalnikom, pa je bolje namestiti katero od Linuxovih distribucij in nanjo namestiti katerega od multimedijskih programov. Tako imamo celovito rešitev. Ko želimo preprost vmesnik in pregleden prikaz multimedijskih vsebin, uporabimo ustrezen program, sicer pa delamo na namizju. Ravno za takšno uporabo je Linux odličen. Brez posebnega znanja boste našli okno, kjer je mogoče spreminjati velikosti pisav na namizju, v programih in še veliko več. Tako brez težav povečamo pisave tako, da bo branje udobno, tudi če smo nekaj metrov od televizorja. Seveda je odvisno tudi od njegove velikosti. Prav tako pa lahko po mili volji prilagajamo prikaz namizja in položaj ter vsebino orodnih vrstic. Tako si lahko zelo hitro pripravimo premišljen in uporaben računalnik, ki bo zalegel vsemu, navsezadnje tudi pisanju dokumentov, če se vam bo zahotelo.

Pri starejših računalnikih vedno obstaja tudi možnost, da katera od programskih rešitev ne bo delovala. Starejši ko je računalnik, večja je ta možnost. Vse je pa odvisno tudi od sestavnih delov. Tako je težko reči vnaprej, kje bo kaj delovalo in kako dobro. Tudi če vam zatajijo vse možnosti s programi, vdelanimi v okleščen operacijski sistem Linux, pa bo najverjetneje delovala popolna Linuxova distribucija. Samo volje ne smete izgubiti ob prvem neuspehu, ampak je treba preizkusiti, katera programska oprema bo delovala v vašem računalniku.

IZDELAVA NOVEGA HD-MEDIJSKEGA RAČUNALNIKA

Takšne rešitve pa nekaterim ne zaležejo z estetskega ali s funkcionalnega vidika in želijo več. V tem primeru je mogoče sestaviti nov multimedijski računalnik s kakovostnimi sestavnimi deli.

Primerno ohišje najdemo tudi v naših trgovinah. Navadno so v obliki avdio/video komponent, z vdelanimi matičnimi ploščami, LCD-zaslonom za prikaz prevajanih vsebin in rešenim daljinskim upravljanjem. Zato pa so takšna ohišja precej draga. Takole več kot 200 evrov bo mimogrede treba odšteti. Nekatera namenska ohišja veljajo toliko brez vdelane matične plošče. Če vam videz ni poglaviten pa je mogoče vse potrebno stlačiti v katerega od ležečih mikro ohišij ali v ležeče mini ohišje, ki je seveda večje bo pa manj težav s pregrevanjem sistema.

Vdelane komponente morajo biti zelo kakovostne, posebej grafična in zvočna kartica. Grafična kartica naj ima tudi izhod HDMI. Zmogljivost pa je odvisna od vaših potreb. Če želite poganjati tudi zahtevne računalniške igre, potem je treba seči po zelo zmogljivih grafičnih karticah. Pri izbiri pa upoštevajte tudi to, da želite izdelati zelo tih računalnik, saj bo del avdio video opreme v dnevni sobi.

Enako vodilo naj vas vodi pri izbiri procesorja. Za poganjanje zahtevnih računalniških iger potrebujete zelo zmogljiv procesor. Na srečo se procesorji ne pregrevajo več tako zelo, kot smo bili tega vajeni v preteklosti. Kljub temu pa se pozanimajte tudi o temperaturah, ki jih procesor doseže pri polni obremenitvi. Najlepše je, če bo zaleglo pasivno hlajenje, četudi bo treba poseči po kakšnem posebej dobrem, namenjenem bolj za navijalce računalnikov. Takšna hladila pogosto zaležejo tudi brez ventilatorja pri normalni uporabi procesorja.

Pomnilnika ni nikoli dovolj, pravijo. Ni ravno tako hudo. Spet pa je odvisno od tega, kar želite. Vsaj kar zadeva količino. Glede kakovosti pa so razlike med pomnilniškimi moduli precejšnje. Seveda v tako skrbno sestavljen računalnik ne boste vtaknili najcenejših ampak primerne ostali konfiguraciji. Navadno se nekoliko boljši moduli tudi nekaj manj grejejo ali pa je za odvajanje toplote vsaj bolje poskrbljeno.

Pri zvočni kartici je glavna kakovost zvoka. Kakovostne zvočne kartice so precej dražje in so navadno opremljene tudi s pozlačenimi kontakti priključkov. Pri takšni napravi mora zvočna kartica ponujati vsaj prostorski zvok 5.1, še raje 7.1. Vse je seveda odvisno od vašega obstoječega zvočnega sistema. Bolje pa je vdelati boljšo kartico in bo pozneje mir, čeprav je pri takem sistemu nadgradnja zvočne kartice sila preprosta. Kakovost pa seveda spremlja dokaj zajetna cena, ki lahko dosega tudi 200 evrov in več.

Obvezen del takšnega računalnika je tudi enota blu-ray. Cene na srečo niso več tako zasoljene, a prav poceni tile zapisovalniki še vedno niso. Toda na takšnem sistemu bi možnost predvajanja blu filmov -ray vsekakor manjkala.

Upravljanje je posebno poglavje. Tudi če je daljinski upravljalnik že del paketa z ustreznim ohišjem, boste želeli tudi tipkovnico in miško. Ponudba takšnih, ki ne bodo kazile videza dnevne sobe, pa je na srečo veliko.

Sledi še TV-kartica, ki je lahko tudi vdelana tudi v grafično kartico, pa brezžična komunikacija – wi-fi, nekateri želijo še bluetooth in še kaj. Vse je odvisno od posameznikove želje.

Pa smo spet pri programski opremi. Tisti bolj zagreti za računalniške igre se bodo raje odločili za Windows 7, drugim pa bolj priporočam katero od Linuxovih distribucij. Ne samo zaradi cene, ampak zaradi odličnih možnosti prilagajanja videza namizja. Seveda pa se boste sami odločili, kaj vam je ljubše ali kaj vam je bližje.

Rešitev seveda ni poceni, je pa navadno cenejša kot nakup že izdelanega tovrstnega računalnika. Ena od prednosti je vsekakor v dejstvu, da sami prilagodite računalnik svojim zahtevam. Vsaj če vam finančna plat projekta ni problematična. Seveda je vse odvisno tudi od vašega znanja in spretnosti, pa tudi tega, ali vas takšna opravila veselijo.

Tako, nekaj možnosti je naštetih in opisanih. Zdaj se je treba zadeve le še lotiti. Želim vam veliko sreče pri sestavljanju in prepričevanju boljše polovice, da to pa res nujno potrebujete. Saj ni tako hudo. Otroci vam bodo pri prepričevanju zelo pomagali, saj takšne rešitve navadno hitro posvojijo.

Moj mikro, Maj 2010 | Slavko Meško |