Pametne telefone in tablične računalnike vedno pogosteje omenjamo v povezavi s storitvami v oblaku. To dokazuje tudi dejstvo, da je bil tej tematiki namenjen tudi velik del letošnje konference Telekomunikacije (www.telekomunikacije.org/). Storitve v oblaku želijo ponujati praktično vsi, pa naj bodo ponudniki storitev s področja informatike ali telekomunikacijski operaterji. Zakaj tudi telekomunikacijski operaterji? Dejstvo je, da se ti srečujejo z zmanjševanjem dohodkov s področja klasičnih govornih storitev in zato iščejo nove poslovne priložnosti za povečanje prihodkov. Razmeroma preprosto lahko tudi dosežejo sinergijo potrebnih znanj (podpora lastnim poslovnim procesom), obstoječih omrežij in storitev, ki jih ponujajo na trgu.

Napovedi za prihodnost so pogosto nehvaležne, a nekatere (optimistične) napovedi za naslednja leta omenjajo storitve v oblaku kot eno najpomembnejših tehnologij tudi na področju mobilnosti. Kanček realizma pravi, da je treba biti previden, saj gre za izredno kompleksne storitve, ki bodo narekovale tudi spremembe marsikaterega poslovnega modela. Ko govorimo o storitvah v oblaku, se pogosto zdi, da se marsikdo ne zaveda pomena zanesljivosti, stabilnost in varnosti omrežij, kar je kljuno za ustrezno delovanje storitev v oblaku. Še pred dobrim desetletjem je bila realizacija tovrstnih storitev praktično nemogoča.

Hiter razvoj različnih tipov naprav, hitrost, odzivnost in cenovna dostopnost omrežij na široko odpirajo vrata konceptu »interneta stvari« (internet of things). V praksi uporabna ideja je možnost omrežja parkomatov opremljenih z ustreznimi senzorji, ki zbirajo informacije o zasedenih parkiriščih. Uporabniku ki išče prost parkirni prostor, lahko sistem posreduje informacijo o razpoložljivosti oziroma najbližjem prostem mestu. Vprašanje je seveda, kako se bodo trije uporabniki dogovorili za isto prosto mesto ... Nekoliko bolj oddaljena je vsaj za zdaj možnost, da se motorno vozilo glede na stanje oziroma prevožene kilometre »samo« dogovori za servis, v skladu z lastnikovim elektronskim koledarjem/rokovnikom. Treba bo zagotoviti tudi ustrezne mehanizme (M2M – Machine to Machine), ki bodo omogočali samodejni prenos iz različnih tipov naprav/podatkov z interakcijo oziroma brez interakcije človeka. Prvi tovrstni ponudniki se že pojavljajo (npr. M2M član Telekom AustriaGroup – http://m2m.telekomaustria.com). Potencialne možnosti uporabe so na različnih področjih (transport in logistika, zdravje, energetika, varnost, avtomatizacija ...). Priča bomo velikemu številu naprav, ki bodo z vidika posamezne naprave ustvarjale le malo prometa – omogočeno pa nam bo pridobivanje informacij v realnem času, z možnostjo nadzora in upravljanja.

Ko govorimo o storitvah v oblaku, se nekoliko starejšim zdi, da gre pri tem konceptu za že videno. Koncept storitev v oblaku po svoje res močno spominja na koncept računalnikov mainframe/big iron, dejstvo pa je, da je nadgrajen z dvema bistveno drugačnima elementoma – mobilnostjo in inteligenco končnih naprav oziroma odjemalcev, ki lahko delujejo največkrat tudi samostojno. Ena od prednosti oblaka je nesporna – možnost shranjevanja podatkov v oblaku, kar preprečuje izgubo dragocenih podatkov ter olajša zamenjavo okvarjene naprave z novo.

RACIONALIZACIJA IN ZNIŽANJE STROŠKOV

Čudežne besede, ki jih danes radi slišijo v vsaki organizaciji, so lahko dober argument za uporabo storitev v oblaku. Ponudniki tovrstnih storitev zelo radi poudarjajo možnost spremenjenega modela nakupa računalniške opreme. Po možnosti najema telekomunikacijske opreme (npr. Centrex) je bilo pričakovati, da pridejo na vrsto tudi informacijska oprema in storitve. Vsekakor se je pred morebitno odločitvijo o tovrstnem pristopu treba zavedati »kritičnosti« omrežja − lokalnega (LAN) in prostranega (WAN) oziroma dostopa do spleta/ponudnika storitve v oblaku.

Ko govorimo o storitvah v oblaku, dobi morda kdo občutek, da so povezane s prihodnostjo. Dejstvo pa je, da so nekatere že med nami, zato bomo omenili le nekatere. Na področju poslovne uporabe ustvarjamo različne vsebine (dokumente), sodelujemo z drugimi uporabniki (izmenjujemo vsebine) z namenom podpore poslovanju podjetja. Ob razvoju rešitev je treba upoštevati dejstvo, da ima danes 95 odstotkov podjetij širokopasovni dostop do interneta, le nekaj odstotkov manj jih posluje prek njega in več kot šestdeset odstotkov uporablja družabno omrežje Facebook. Za podjetja (predvsem manjša) , ki nimajo lastnih IT- strokovnjakov je lahko zanimiva rešitev Business Connect Social, ki so jo pripravili pri podjetju Avtenta. Gre za celovito poslovno rešitev v oblaku, ki združuje preverjene in zmogljive rešitve z uporabniku prijaznimi koncepti družabnih omrežij, mobilnostjo ter semantičnim učenjem (učenje iz poslovnih procesov uporabnika). Ponudnik predvideva uporabo storitve na širšem trgu (EU) in stavi na dejstvo, da ni investicijskih stroškov, zagon storitve pa je hiter. Segmentu poslovne uporabe je namenjena tudi Simobilova storitev Popolna pisarna (www.simobil.si/sl/inside.cp2?cid=C918CD95-FA71-7327-4B3A-C92A3944ACBE&li...). Tu lahko uporabnik kupi strojno opremo in najema programsko opremo po ugodnih cenah. Mesečni stroški uporabe so vezani na dejansko uporabo, hkrati pa ponudnik storitve skrbi tudi za upravljanje delovnega okolja (npr. upravljanje z domeno), vzdrževanje, nadgrajevanje in licenciranje.

MEDIJ ZA MARKETING

Na svetu pošljemo dnevno okrog pet milijard SMS-sporočil. V naši deželi pošljemo letno preko dvanajst milijonov marketinških sporočil, kar dokazuje, da se tudi naši oglaševalci zavedajo dejstva, da je oglaševanje prek SMS-sporočil bistveno cenejše in učinkovitejše kot prekklasičnih oglaševalskih medijev. Pomembno je tudi poznavaje navad potencialnih kupcev in njihove stalne dosegljivosti, saj praktično vsak odpre in prebere prejeto SMS- sporočilo (marketinška sporočila preko e-pošte isti uporabnik pogosto le izbriše na podlagi pošiljateljevega e-poštnega naslova). Tovrstno oglaševanje omogoča razmeroma preprosto integracijo z obstoječimi rešitvami, zagotavlja možnost uporabniku prilagojenega oglaševanja (»dragi g. Janez Novak«) ter omogoča merljivost rezultatov in preprost pregled zbirk podatkov o uporabnikih. Ena od tovrstnih rešitev je Si.most, ki omogoča tudi integracijo s profilom uporabnika v omrežju Facebook. Edina pogoja za uporabo tovrstnega oglaševanja sta dostop do interneta ter ustrezen dogovor s ponudnikom (Simobil). Zastavlja se mi le vprašanje, kako učinkovito ustaviti tovrstno marketinško »nadlegovanje«, ko bo to zaživelo v polnem obsegu...

TROJČEK NEKOLIKO DRUGAČE

Za uspešno uporabniško izkušnjo storitev v oblaku bomo v mobilnih napravah potrebovali usklajen »trojček«, ki ga bodo sestavljale aplikacije, mobilne naprave in storitve v oblaku. Trendi kažejo v smeri še večje rasti podatkov iz vrst tipov naprav, ki bodo imele zagotovljeno povezljivost s spletom, ki je lahko stalna (online) ali občasna – pomembno je le, da bo uporabniška izkušnja čim bolj podobna, ne glede na trenutno povezavo (ali je ta omogočena ali ne). Glede na trenutno časovno stanje se spreminja tudi vloga uporabnikov. V določenem času aktivno ustvarjamo različne vsebine, drugič jih le uporabljamo, kar nam omogoča, da tablični računalnik uspešno prevzame tudi vlogo »primarnega računalnika« (če ga priključimo na zunanjo tipkovnico in zaslon). Za cenovno učinkovito vpeljavo storitev v oblaku želimo »univerzalna« razvojna okolja ob zavedanju dejstva, da so za nekatere vrste naprav vseeno potrebne določena optimiranja (npr. za uporabo zaslona na dotik).

Nedvomno je argument plačila storitev po uporabi vabljiv predvsem za vodilne v podjetju, ki se manj kot s samimi tehničnimi težavami ukvarjajo z znižanjem stroškov na vseh področjih. Dematerializacija virov, možnost fleksibilnega povečevanja kapacitet v času različnih predvidljivih in nepredvidljivih konic ter zmanjševanja kapacitet, ko te niso potrebne, ukinitev investicijskih stroškov v času pomanjkanja finančnih sredstev … tem argumentom se je nedvomno težko upreti, še posebej če se vam zdi, da vaše IT-osebje ni dovolj izkoriščeno ali ni kos vsakdanjim izzivom in vam ponudnik storitve v oblaku obljublja celo višjo raven storitve. Iz vsakdana pa vemo, da se vreme lahko tudi poslabša, še posebej če je vaš oblak odvisen od mesečnega plačila. Pri morebitnih finančnih težavah lahko iz prijetnega oblaka hitro in trdo padete v hudo sušo na področju storitev, ki ste jih imeli v oblaku, in upate lahko le, da niste storili napake, ki vas bo drago stala. Če imate lastno opremo in storitve, bi v tem primeru lahko ohranili kolikor toliko nemoteno poslovanje tudi s starejšimi različicami opreme ob morda nekoliko počasnejšem delovanju.

BITI ALI NE BITI ?

Slavospevov, povezanih s storitvami v oblaku, je dovolj, zato si bom kot »protiutež« dovolil kanček skepse. Nedvomno je tak način zanimiv predvsem za mala podjetja, ki šele začenjajo poslovati ali poslujejo v obsegu, ki ne prenese dodatnih stroškov v obliki strokovnjaka za IT (ki ga je treba izobraževati ter nadomeščati tudi v času dopustov in morebitne bolniške odsotnosti). Koncept različnega najemanja (kar so tudi storitve v oblaku) pomeni dodaten element »amerikanizacije« našega razmišljanja, ki lahko prinese vidne kratkoročne rezultate (teh si danes želi kar preveč vodilnih), zanemarja pa dolgoročne učinke (ki so lahko zelo škodljivi) in ne upošteva dejstva, da so vam odprta vsa vrata, dokler je blagajna polna, ko pa je prazna, lahko kot bi trenil ostanete brez vsega. Ta koncept premalo upošteva tudi različna nihanja (leta »debelih krav«), ko pametni ne trošijo kot pijan milijonar in preudarno vlagajo v določeno samozadostnost poslovanja, ki jim omogoča preživetje tudi v zaostrenih razmerah (res ne morete preživeti brez najnovejše različice operacijskega sistema in pisarniškega paketa, zakaj ne uporabljate odprtokodnih rešitev …). Kljub možnosti prepletanja različnih vrst oblakov (javni, zasebni), se mi zastavlja vprašanje, na kateri celini bodo shranjeni podatki (tveganje, povezano z zunanjim shranjevanjem podatkov), ki jih imam ali sem jih posredoval poslovnemu partnerju (morda nekje na Islandiji, da ne omenim potencialno nestabilne država, kot je recimo Grčija). Vsaj zame je veliko vprašanje tudi, kako bodo dolgoročno regulirane storitve v oblaku in ali se bo konkurenčni boj med ponudniki dolgoročno pokazal na ravni zagotavljanja samih storitev v oblaku ... Seznama seveda še ni konca – recimo, kako bo z določitvijo (geografsko) trga, saj smo globalno priča različnim zakonodajam na področju varstva in hrambe podatkov.

Za ustrezno zagotavljanje storitev bo nedvomno potreben dogovor med ponudniki dostopa in ponudniki storitev. Težko je pričakovati, da bodo ponudniki dostopa le vlagali v omrežje in nemo opazovali, kako nekdo drug služi na račun njihovega omrežja. Ponudniki zaradi nevtralnosti interneta ne smejo omejevati, če pa bodo nastopali v obeh vlogah, se lahko pojavi nevarnost koncentracije.

NA MLADIH SVET STOJI

Tehnologija sama po sebi nima moči. Šele pred nekaj leti se je začel »prijemati« mobilni internet tudi po mobilnih napravah, natančneje, mobilnih telefonih, ki se prenaša tudi na področje tabličnih računalnikov. Z vidika uporabe operacijskega sistema je koncept Androida podoben Applovemu pristopu (AppStore), kar vodi v izredno hiter razvoj aplikacij. Kljub hitremu razvoju aplikacij in s tem pričakovani rasti mobilnega prometa pa že dobro leto ni opazne želene večje rasti (delež mladih se v celotni populaciji uporabnikov izgubi). In kaj največkrat uporabljamo ? Dnevno dostop do družabnih omrežij ter različnih dokumentov, redkeje storitve navigacije oziroma zemljevidov in ogled video vsebin (YouTube). Za uporabo storitev je potrebna uporaba ustrezne terminalne opreme (pametni telefoni), katere največja rast je pri populaciji do dvajset let (vprašanje pa je, ali so starši zmožni in pripravljeni plačevati za storitev prenosa podatkov). Značilnost mlajših uporabnikov je, da uporabljajo storitve, povezane z zabavo in druženjem, starejši uporabniki pa se usmerjajo v resnejšo uporabo (dostop do elektronske pošte, poslovnih aplikacij, informacij). Zato ni nič nenavadnega, da se je pojavila definicija Googlove generacije – to so uporabniki pametnih telefonov (Android, iOS …), ki redno uporabljajo internet in so stari do štirideset let (ocena v Sloveniji okoli 210.000 uporabnikov oz 15 %).

Storitve v oblaku bodo nedvomno tudi pomembno gonilo hitrejše vpeljave naslavljanja IPv6. Večina se niti ne zaveda pomena »lokalnega« znanja (zavod Go6, http://go6.si/), ki ga imamo, in pripravljenosti Slovenije na IPv6 (vodilna v regiji in med glavnimi v svetu). Več o tej temi pa v kateri od naslednjih številk ...

NA KRATKO

• Kljub nekaterim podobnim elementom, uporaba virtualizacije še ne pomeni storitev v oblaku. Za uporabo storitve v oblaku mora biti izpolnjenih nekaj osnovnih pogojev, kot so IT v vlogi storitve, plačilo storitve po uporabi, deljenje virov, ki se kaže v ekonomičnosti in elastičnosti dodeljevanja virov in izbire storitev ...

• Storitve v oblaku so zanimive predvsem za okolja, kjer si zaradi velikosti ali narave dela ne morejo zagotoviti dodatnih režijskih stroškov v obliki lastne IT-infrastrukture oziroma storitev. Podjetje se z uporabo storitev v oblaku lažje osredotoča na svojo osrednjo dejavnost. Pri uporabi storitev v oblaku se je treba zavedati, da gre za najem, in ne nakup.

• Cenovna učinkovitost storitev v oblaku temelji na učinkovitejši izrabi virov. Vložek v IT-osebje (strošek dela, izobraževanje ...) se deli med vse uporabnike storitve. Podobno velja za opremo (procesorji, diski, poraba energije ...), ki deluje vedno pri visokem odstotku izkoriščenosti (blizu maksimuma), kar omogoča najugodnejšo ceno/enoto ob predpostavki, da ima ponudnik dovolj veliko število uporabnikov.

• Število naprav, ki komunicirajo, je večje od števila uporabnikov. Natančna število ni znano, dejstvo pa je, so omrežja preprosto bombardirana z velikim številom komunikacij. Zato je treba zagotoviti možnost samodejnega prenosa podatkov med različnimi napravami (npr. senzorji) in strežniki in uporabniki.

• Operaterji se vedno bolj zavedajo, da prihodnost ni v ponudbi dostopa, temveč storitvah. Omrežje je lahko zato le platforma za ustvarjanje novih (dodanih) vrednosti. Posledice takšnega razmišljanja so tudi primeri različnih združevanj ponudbe (npr. Amazon in Kindle).

• Prehod na storitve v oblaku zahteva tudi določen čas za spremembo miselnosti. Še nekoliko provokativno vprašanje: ali imate lasten vodovod ali lastno elektrarno za proizvodnjo električne energije? Če je odgovor negativen, so vzroki lahko različni − morda to ocenjujete kot nepotrebno zaradi zanesljive oskrbe ali morda nimate potrebnih virov (finance, prostor), zavedate pa se pomena »samozadostnosti«.

• Zagotavljanje storitev v oblaku je usmerjeno predvsem na področje poslovne uporabe. Bi še uporabljali Gmailov poštni predal, če bi bil ta plačljiv?

Moj mikro, december 2011 | Marko Koblar