O tem, da se s stanjem telekomunikacij v Sloveniji ne moremo ravno pohvaliti, smo pisali že pred tremi leti (http://tinyurl.com/cp9f2ej). Do danes se ni veliko spremenilo! Povečala se je le razlika med nami in tistimi, ki tečejo hitreje. Hkrati so se udeleženci posveta Telekomunikacije, ne vsi, da ne bomo krivični, tolažili s tem, da je podobno tudi v nekaterih drugih evropskih državah, in se zanašali na Evropsko komisijo, da bo uredila stvari. Komisija pa ni dobra vila, ki bi zamahnila in uredila stvari, še toliko bolj, ker daje zgolj priporočila, ki jih države v večji ali manjši meri upoštevajo. Edina bistvena razlika v primerjavi s prejšnjimi posveti je morda v tem, da strupene puščice tokrat niso letele na Telekom Slovenije kot izvor vsega zla, temveč bolj na državo, ki ne naredi tistega, kar bi morala.
Pa je res država krivec za vse, kar je narobe, ali pa je prelaganje odgovornosti nanjo le nacionalni šport vseh nas, ki živimo in poslujemo v Sloveniji? Na primer. Ni treba biti na tekočem z vsem, da veš, da se je izgradnja optičnega omrežja upočasnila. Čeprav so isti ljudje v preteklosti govorili, da je edina prav pot v optiki do hiše in da je to razvojna priložnost. To so v tujini govorili že pred leti, a so znali hitro izračunati, da se investicije v optiko do hiše preprosto ne vrnejo tako hitro, kot si gospodarstvo želi. Eni pa bi radi vse na hitro in so zato spregledali, kar menda učijo na ekonomskih fakultetah – »investicije v infrastrukturo (optika pa je infrastruktura) se povrnejo v tridesetih letih in zato infrastrukture ne moreš graditi s krediti za pet let«. To ni moja misel, temveč misel Vladimirja Makuca iz podjetja Amis, s tem pa se vsekakor strinjam. Zato pa imamo v Sloveniji stanje, ko imajo nekateri uporabniki doma dve ali celo tri optične povezave, velika večina uporabnikov pa niti ene. Kar pa me je zmotilo, je to, da naj bi bila za to kriva država. Ali res? Moje mnenje je, da so krivi predvsem operaterji. Namesto sodelovanja in zdrave konkurence, kar vključuje tudi pogovarjanje, so se trudili in drug drugemu metali polena pod noge in hoteli drug drugega uničiti. Vsi so vedeli, kaj delajo z optično infrastrukturo, niso pa se usedli in se dogovorili, kako bi jo lahko gradili skupaj. Za svojo koristi in tudi za korist uporabnikov. Ko pa je stanje, kakršno je, je kriva država.
V slovenskih telekomunikacijah ne bo napredka, dokler se bodo le posvetovali, hkrati pa držali figo v žepu in razmišljali le o svojih interesih. Nič ne pomaga, če vsi skupaj tarnajo, da nas vsi prehitevajo, da se hvalimo z elektronsko storitvijo v tujini, Korejci pa nas čudno gledajo, ker so svetlobna leta pred nami in so to, kar mi govorimo, naredili že pred leti. Zaključim lahko tako, kot sem pred časom, na to tematiko. Dovolj je posvetovanja, kjer le govorijo o tem, kako bi moralo biti. Treba je delati in izboljševati stanje, pa tudi če država pri tem ne misli sodelovati. Naj »gospoda« do naslednjega leta naredijo nekaj unikatnega, potem pa naj to na posvetu predstavijo. Drugače pa je malo smešno poslušati predstavnika ProPlusa, ki govori, da so danes vse naprave visoke ločljivosti (HD), česar si pred leti nismo mogli niti zamišljati, hkrati pa njegova hiša ni sposobna oddajati niti enega programa HD!
Moj mikro, december 2011 | Marjan Kodelja
