Mit govori o tem, da je Microsoft dejansko priznal, da ima od piratstva koristi. Leta 2007 naj bi to izjavil njihov predstavnik Jeff Raikes. Tudi tu je resnica nekoliko drugačna. Raikes je izjavil, da če ljudje že koga piratizirajo, je dobro, da je to Microsoft. Takšno izjavo bi mogoče res lahko vzeli kot priznanje koristi piratstva, vendar je v svoji izjavi nato razložil, da je na dolgi rok pomembna baza uporabnikov, ki uporabljajo njihove izdelke, naloga Microsofta pa je, da sčasoma iz nelegalnih uporabnikov poskuša narediti legalne. Microsoft je s tem priznal, da piratstva ni mogoče izničiti, kar pa ni enako kot reči, da imaš od njega koristi oziroma da ti je všeč.

Zasebno brskanje je res zasebno

Chrome ima Incognito, Firefox ima Private Browsing, Internet Explorer InPrivate, gre pa v osnovi za eno in isto stvar – za način brskanja po spletu, ki naj bi uporabniku omogočal popolno anonimnost oziroma brisanje vseh sledi brskanja, saj naj bi se po vsakem brskanju izbrisala vsa zgodovina, piškotki in ostali morebitni elementi, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kaj je uporabnik počel na spletu. A zadeva le ni tako preprosta. Že res, da se iz računalnika izbriše vse omenjeno, vendar je treba vedeti, da računalnik, prek katerega brskamo, ni edini vir, prek katerega je mogoče videti, kaj smo delali. Vaš ponudnik bo še vedno imel podatke o tem, kdaj ste bili prijavljeni v omrežje, prav tako vaš delodajalec, če uporabljate službeno omrežje, in še kaj bi se našlo. Zasebno brskanje torej ni tako zelo zasebno, kot se zdi.

Moj mikro, Julij Avgust 2013 | Miha Gradišnik |