Če boste kaj takšnega izjavili na glas in če vas bo slišal Richard Stallman, ustanovitelj projekta GNU, bo to napaka, ki jo boste naredili le enkrat in nikoli več. Kar hitro vas bo poučil, da Linux ni noben operacijski sistem, ampak le njegov majhen del, ki je namenjen povezovanju strojne in programske opreme. Vse ostalo, kar je Linux naredilo za operacijski sistem, pa je nastalo v okviru Stallmanovega projekta GNU. Prav zato Stallman nikoli ne govori o Linuxu, ampak o GNU/Linux. Linus Torvalds je torej izdelal le jedro sistema, vsega ostalega pa ne, torej je oznaka, da je »izumil« Linux, res nekoliko pretirana.

»Hrošč« v programski opremi je posledica pravega hrošča

Mit govori o tem, da so leta 1947 skrbniki Harvard Marka 2, zgodnje različice elektromehanskega računalnika, ki ga je izdelala ameriška mornarica, med releji računalnika odkrili molja, ki je bil kriv za to, da računalnik ni pravilno deloval. Od tod naj bi nastal »hrošč« v izrazu »razhroščevanje«, ki ga poznamo iz sveta programske opreme in ki opisuje postopek odkrivanja in odpravljanja napak v delovanju programov. Sliši se sicer simpatično, a vse skupaj ni popolnoma res. Izraz »hrošč« je, v povezavi s tehnologijo, precej starejši. Povezujejo ga namreč z inženirji, ki so delali s Thomasom Edisonom okoli leta 1878. Ti so že takrat za napake krivili »hrošča«, kako to, da so si za to izbrali prav ta izraz, pa ni jasno.
 

Moj mikro, Julij Avgust 2013 | Miha Gradišnik |