Da razumemo, o čem pišemo, je treba poznati načelo delovanja lokalne zatemnitve (local dimming). Dokler so imeli televizorji enovit izvor svetlobe, televizor ni mogel izključiti svetlobnega vira za delom zaslona, tam, kjer je slika temnejša. LED svetlobni izvor pa ni enovit (ena sijalka), sestavlja ga mreža malih sijalk LED. Poznamo dva načina izvedbe. Zaslon s stranskimi sijalkami LED ima te postavljene po robovih zaslona, sijejo pa v njegovo notranjost, pri zaslonu z neposrednimi sijalkami pa so diode postavljene za zaslonom, razporejene v mreži po njegovi celotni površini. Vsaki sijalki LED lahko televizor po potrebi zmanjša svetilnost (jo zatemni) in tako doseže, da je površina zaslona, ki jo ta osvetljuje, temnejša. Namreč, tudi če je pika zaprta, tekoči kristali pa postavljeni tako, da zaprejo pot svetlobe, je nekaj še vedo najde pot na prosto. Zato črna pri LCD-tehnologiji ni nikoli res črna. Če pa sijalka za »zaprtimi« pikami sveti manj, zaslon na tem področju lahko prikaže globljo črno.

V teoriji je lokalna zatemnitev odlična ideja, saj izboljša prikaz temnih pik, s tem pa poveča kontrastno razmerje, ki ga je televizor sposoben prikazati. V praksi pa je le malo televizorjev, ki so sposobni sinhronizirano prilagajati svetilnost sijalk LED z dogajanjem na zaslonu. Ni pa to edina težava. Vzemimo primer temnega nočnega neba, na katerem je nekaj malih zvezd. Sijalka LED za zaslonom ne osvetljuje le ene pike, temveč bolj ali manj veliko področje zaslona. Na področju, kjer del pik prikazuje zvezdo, mora sijalka svetiti na polno in črna okoli zvezde ni tako črna kot v sosednjem »polju«, kjer je le temno nebo, sijalka pa zatemnjena. Učinek tehnologije lokalne zatemnitve je zelo odvisen od tega, koliko je področij na zaslonu, ki jih lahko zatemnijo. Več jih je, to pomeni, da ena sijalka daje svetlobo manj pikam, bolje je. Večina televizorjev ima sijalke LED ob robovih in tu je delovanje tehnologije slabše, saj televizor ne more zatemniti natančno določenega dela zaslona, zatemnitev pa je manj natančna. Tehnologija lokalne zatemnitve se pri tej postavitvi sijalk LED ne izkaže. V bistvu nima učinka oziroma je ta premajhen, da bi ga večina ljudi opazila.

S tem smo prišli do bistva članka. Mikro zatemnitev je le Samsungov (marketinški) odgovor na tehnologijo lokalne zatemnitve, zato sta imeni podobni. Samsungovi televizorji ne prilagajajo svetilnosti sijalk LED, namesto tega umetno prilagajajo kontrastno razmerje na različnih delih (področjih) zaslona, s čimer dosežejo podobne učinke. Samsung pozna še dve različici te svoje tehnologije. Mikro zatemnitev »plus« je bolj natančna in sposobna spreminjati poleg kontrasta tudi barve in ostrino na večjem številu nadzorovanih delov zaslona (300). Pri različici »ultimate« pa naj bi bilo delov zaslona 600.

Samsungov pristop nima zveze z lokalno zatemnitvijo in nekateri zahtevnejši uporabniki ga ne marajo, ker spreminja nastavitve slike s spreminjanjem kontrasta na vsaki sličici videa posebej. Prav tako večina uporabnikov ne bo »videla« razlike med posameznimi različicami te tehnologije. Drugače povedano, strokovnjaki je ne priporočajo. Če je slika na novem (dragem) televizorju boljša, je to prej posledica drugih izboljšav kot mikro zatemnitve. Pozna pa Samsung tako imenovano CE-zatemnitev, kjer ne zatemni posameznih sijalk, pač pa v temnejših prizorih vse hkrati.

Moj mikro, januar februar 2014 | Jan Kosmač |