Čudna reč bo ta, da se bodo ljudje drenjali pred – reklamnimi plakati za film. In to s telefoni v rokah. Zakaj pa? Zato, ker bodo z njimi fotografirali čisto poseben delček plakata, kjer ne bo slike kakšnega prelestnega Bondovega dekleta, avtomobila ali najnovejše zapestne ure, pač pa majhen in nič kaj ugleden črno-bel kvadratek.
In čemu je tak kvadratek tako pomemben? Zato, ker bo omogočal marsikaj zanimivega. Ta kvadratek je namreč nekaj, čemur pravijo Quick Response Code ali QR-code. Že ime pove, da gre za neko kodo. Ta koda pa vsebuje kodiran spletni naslov, na katerem si bodo ljudje na primer lahko sneli najnovejšo melodijo ali ohranjevalnik zaslona. Uporabniki bodo s fotoaparatom, ki ga ima zdaj skoraj vsak telefon, in ustreznim programom »skenirali« kodo, ta pa bo v njihov telefon vnesla to, kar ta koda vsebuje. In to je lahko naslov spletne strani, lahko pa je tudi kaj drugega. Recimo podrobnejši podatki o izdelku, ki si ga ogledujemo. Pa lepo počasi.
KAJ JE TEHNOLOGIJA QR
Kode QR niso ne vem kako nova tehnologija. Prisotne so namreč že kar nekaj časa, vendar predvsem v Aziji. Tam jih najdete na plakatih, pločevinkah s pijačami, posetnicah, v trgovinah in še kje. Celo v McDonald'su je na embalaži za sendviče najti QR-kodo, prek katere lahko jedec pride do spletne strani, kjer najde opis tega, kar je v burgerju, ki ga je ravnokar kupil, hranilne vrednosti in še kaj. Pri nas se kode QR ali, bolje rečeno, matrike QR še ne pojavljajo, a se bodo najverjetneje kaj kmalu. Pa ne zato, ker bi imeli vzhodnjaki tako velik vpliv na nas, ampak zato, ker so preprosto praktične. No ja, pa tudi nov marketinški prijem so, kar pomeni, da bodo oglaševalci dobili še en kanal, prek katerega nas bodo lahko prepričevali o tem, za kar so plačani, da nas prepričujejo.
In kaj prinaša QR novega? Kako se razlikuje od na primer črtne kode? Mar ta, ki smo je vajeni, ni uporabna? QR prinaša precej drugačen pristop kot klasična črtna koda. Črtna koda vsebuje običajno 12 številk in to je vse. To pa pomenu, da je treba imeti neko bazo, iz katere je mogoče na podlagi teh številk prebrati, za kaj dejansko gre. Črtna koda je torej le identifikacija, posebne vsebine pa sama zase nima. Pri matriki QR pa je drugače. Vanjo je mogoče zakodirati bistveno več – binarni podatki so lahko sestavljeni iz okoli 3000 bajtov, kar ustreza sliki jpeg velikosti 1500 pik. Številčna kombinacija je lahko sestavljena iz 7000 številk, če pa govorimo o kombinaciji številk in črk, pa gre za okoli 4300 znakov. To pa je le malenkost manj, kot je ena stran v reviji, ki jo prebirate.
Matrika QR, gre namreč za kvadrat, sestavljen iz vodoravnih in navpičnih polj, torej neke vrste matriko, je lahko različnih velikosti. Najosnovnejše so velikosti 21 x 21 pik in nosijo oznako velikosti 1, največja pa je velikost 40, kjer matrika vsebuje 177 x 177 pik, vanjo pa je mogoče shraniti količine podatkov, o katerih je bilo govora v prejšnjem odstavku.
In kako deluje QR? Pravzaprav dokaj preprosto. Potrebujemo program, s katerim bomo podatke, ki jih hočemo dati na voljo uporabnikom, pretvorili v točno določeno strukturirano zaporedje črnih in belih polj. Črno in belo? To pa je ja zelo podobno ničlam in enicam! Tako je – črna polja pomenijo binarno vrednost 1, bela polja pa vrednost 0. Ko s telefonom oziroma kamero v njem to kodo preberemo, jo poseben program pretvori v podatke, ki imajo smisel. Recimo spletni naslov. Seveda zadeva ni čisto tako preprosta, saj mora sistem, da bi resnično deloval tako, kot je treba, vsebovati še kup drugih stvari, osnovna filozofija pa je takšna, kot smo jo opisali.
PREIZKUS
Kako zadeva deluje v praksi? Če imate nekaj časa in volje do raziskovanja, potem je stvar popolnoma preprosta in jo lahko preizkusite kar takoj. Potrebujete namreč le ustrezen programček za svoj telefon. Če vaš mobilnik podpira Javo, lahko bralnik kode QR najdete na spletni strani http://reader.kaywa.com/ ali na strani http://www.jaxo.com. Če pa imate telefon z operacijskim sistemom Symbian ali MS Smartphone, pa obiščite spletno stran http://www.quickmark.com.tw. Ta program snemite in ga namestite v svoj telefon. Naslednji korak je najti kakšno kodo QR, ki jo je mogoče skenirati. Tu imate več možnosti. Lahko obiščete spletno stran http://qrcode.kaywa.com/, si tam sami izdelate kakšno kodo in jo skenirate kar s svojega zaslona, lahko pa poskusite tudi s tole, ki jo vidite v reviji.
PRAKSA
Koda QR prinaša svež veter tako v mobilno telefonijo kot tudi v marketinške vode. Uporaba te tehnologije je namreč omejena le z domišljijo tistih, ki jo uporabljajo. To, kar delajo Japonci, je sicer v redu, a premalo. Velike možnosti ima tehnologija na primer v turizmu. Zakaj ne bi bila na primer na informativnih tablah pri turističnih znamenitostih še majhna koda QR, ki bi jo uporabnik lahko prebral in prek mobilnega telefona prišel do podrobnejših podatkov? Pravzaprav bi bilo mogoče prek premišljeno postavljenih točk s temi kodami narediti celotno turistično pot, pri kateri turistični vodič skoraj ne bi bil potreben.
A v Evropi je ta trenutek nekaj težav. Prva je cena mobilnega spletnega dostopa. Ta je precej zasoljena in težko si predstavljamo, da bi nekdo res aktivno brskal po spletu prek svojega telefona. Druga težava je v tem, da imajo zaenkrat le nekateri modeli Nokiinih telefonov (N82, N93, N93i, N95 in E90) integriran QR-bralnik, vsi drugi pa se morajo opirati na dodatne programe. To samo po sebi ne bi bilo nič narobe, če ti programi ne bi bili včasih malo manj uspešni pri uporabi fotoaparata, ki je v telefonu. Pri Sony Ericssonu na primer ne delujeta zum in samodejno ostrenje…
Kakor koli že, stvar je pri nas šele na začetku in jasno je, da bo morala preživeti nekaj otroških bolezni. A ko bo to mimo, bomo priča pravemu navali črno-belih kvadratkov.
Objavljeno: Telekomunikacije April 2008 | Zoran Banovič
