Storitev skoraj popolnoma simulira delovanje vmesnika za pošiljanje SMS-jev in je na voljo za vse sisteme pametnih telefonov (tudi za telefone z operacijskim sistemom Windows), le da je pošiljanje in sprejemanje sporočil v teoriji brezplačno. V teoriji, ker zahtevajo letno naročnino (1 dolar) in ker za pošiljanje uporablja podatkovno povezavo, omrežje Wi-Fi ali mobilni podatkovni prenos. Ker ima vse več uporabnikov v svojem paketu že vključeno neko količino podatkov, lahko govorimo, da pošiljanje sporočil ni dodatno obračunano. Vprašanje pa je, koliko je storitev zanimiva, ker imamo v paketih na voljo tudi določeno količino sporočil SMS.

WhatsApp ima svoje prednosti. Prva je pošiljanje sporočil, ko smo v tujini. Pod pogojem, da imamo na voljo brezplačno omrežje Wi-Fi, je storitev primernejša od SMS-jev, ne splača pa se je uporabljati, ko gostujemo v tujem omrežju in uporabljamo (ter plačujemo) prenos podatkov v gostovanju. Glavna prednost storitve je odprava omejitev, ki jih imajo SMS-ji. Ne le dolžine enega sporočila, temveč večji izbor znakov, ki jih sporočilo lahko vsebuje (smeški in ostali grafični elementi), manj omejitev pri vključevanju fotografij ter video in avdio posnetkov v sporočilo (ni omejitev v velikosti priponke, kot je to običajno pri MMS-jih) ter možnost skupinskega sporočanja.

Ko aplikacijo prenesete in naložite na telefon, se ta poveže s strežnikom storitve in začne postopek registracije uporabnika, vendar ne pošlje osebnih podatkov, razen telefonske številke in unikatnih identifikatorjev telefona. Hkrati se poveže z imenikom v telefonu ter preveri, ali je kateri od tam zapisanih ljudi že uporabnik storitve. Preveri, ali so telefonske številke teh oseb že zapisane v bazi uporabnikov. Če je, osebo doda v aplikacijo in je takoj na voljo za sporočanje. Ne zahteva nikakršnih uporabniških imen, gesel ali PIN-številk za registracijo v omrežje in je zato tudi ves čas na voljo in enostavna za uporabo. Uporabljamo jo namreč popolnoma enako, kot smo navajeni pri SMS-jih (in MMS-jih).

Delovanje aplikacije in sistema sporočanja temelji na prostokodnem protokolu XMPP, ki ga med drugim uporabljata tudi Applova storitev iMessage in BlackBerryjev Messenger. Protokol je bil že tarča spletnih napadov, predvsem napadov uporabnikov, ki so sistem sporočanja uporabljali, ko so bili priključeni v javna omrežja Wi-Fi. Stara različica aplikacije WhatsApp sporočil ni kodirala, nova pa jih. Kljub temu pa lahko redno beremo o novih odkritih ranljivostih tega sistema, kar mu ni ravno v prid.

Začetek sistema WhatsApp sega v leto 2009, ko sta ga postavila dva bivša Yahoojeva zaposlena, Brian Acton in Jan Koum. Uporabnikov naj bi bilo 300 milijonov, številka pa raste, tudi zaradi tega, ker se ne financira z oglaševanjem. Sporočila niso obremenjena z oglasi, kar je primer pri konkurenčnih (podobnih) storitvah. Facebook ga je že prepoznal kot prihodnost takojšnjega sporočanja, zato velja za najbolj resnega morebitnega prevzemnika.

Moj mikro, maj – junij 2013 | Jan Kosmač |