Zato ni presenečenje, da je pri predstavitvi standarda USB 3.1 poleg zvišanja hitrosti prenosa podatkov na 10 Gb/s največ zanimanja vzbudil obrnljiv priključek tipa C (type C). Ne se prehitro veseliti. Na voljo bodo verjetno v naslednjem letu in niso združljivi s starimi priključki. Kabla z novim priključkom ne bomo mogli vtakniti v reže današnjih naprav. Ni pa to edina novost posodobljenega standarda.

Priključek tipa C je malce večji od priključka micro USB, ki smo ga vajeni v mobilnih napravah, razkrili pa so tudi že, kako naj bi bil videti. Med njimi je tudi priključek mid-mount, ki bo drugače vstavljen v ploščo z elektronskim vezjem naprave. Običajno so priključki nameščeni na ploščo (top-mount), z nožicami na ali skozi vezje. Če smo bolj grobi in preveč pritisnemo USB-kabel (ali ključ) v režo, se nožice zvijajo, po določenem času pa lahko tudi počijo. Omenjeni priključek omogoča namestitev v izrez »tiskovine«, zato bo sila vstavljanja delovala na njen čelni rob. Verjetnost nastanka poškodb bo zato manjša. Gre za malenkost, ki pa pripomore k dolgoživosti naprave.

Poleg večjih hitrosti prenosa podatkov novi standard predvideva tudi prenos pomembno višje električne moči. Standard USB 2.0 je omejen na 2,5 vata (0,5 ampera pri 5 voltih), standard 3.0 pa na 4,5 vata (tok 0,9 ampera). V tem je tudi razlog, zakaj prek USB-vmesnika ni mogoče polniti baterij pametnih telefonov in tabličnih računalnikov, ki zahtevajo večji polnilni tok. Standard 3.1 uvaja prenos 100 vatov moči, vendar z omejitvami. Zgolj povečanje toka ni mogoče, ker bi to pomenilo bistveno debelejše kable, kajti kabli (žice v njih) bi se v primeru velikega toka in ob ohranitvi napetosti 5 voltov preveč pregrevali. Električni tok pri napetosti 5 voltov je omejen na 2 ampera (10 vatov električne moči), dovolj za polnjenje tudi najbolj zahtevnih mobilnih naprav. Večja moč je mogoča pri višjih napetostih. 5 amperov pri 12 voltih (60 vatov) ter pri 20 voltih (100 vatov), kadar gre za sočasen prenos podatkov. V primeru zgolj »napajanja« je tok pri napetosti 12 voltov omejen na 3 ampere (36 vatov pri napetosti 12 voltov ali 60 vatov pri 20 voltih).

Znan je tudi razpored pinov v priključku. Teh je 24, saj so podvojeni in zrcaljeni, da je obrnljivost mogoča. Na voljo so štiri dvosmerne povezave (po dva para pinov za vsako smer), poleg po dveh parov pinov za ozemljitev, napajanja in za zaznavanje obrnjenosti priključka. Novost je brezžično povezovanje po standardu USB in tako imenovani nadomestni način (Alternate Mode). Ta ima zanimiv namen. Čisto drug standard za komunikacijo lahko izrablja priključek in kable vmesnika USB za prenos podatkov med dvema napravama, pod pogojem, da to podpira »krmilnik« v obeh. Izpostavljen je standard PCIe, ki bi poleg razširljivosti prek priključkov USB na primer dodal še ožičeno mrežo in druge načine komunikacije. Veliko se pričakuje tudi od organizacije VESA, ki bdi nad standardi videopovezovanja in je skrbnica odprtega standarda DisplayPort. Nadomestni način vmesnika USB bi lahko uporabljal prav ta, kar bi pomenilo možnost povezovanja monitorjev in televizorjev z USB-kablom. To ne pomeni, da bi omenjene naprave začele »komunicirati« prek vmesnika USB, le manjše zmede s kabli in različnimi priključki. To je ključno. Nadomestni način drugim komunikacijskim standardom dodeli eno, dve oziroma vse štiri podatkovne povezave, namesto da bi signale različnih standardov združeval v enega samega.

Moj mikro, november – december 2014 | Marjan Kodelja