Če prav razumem, gre pri zadevi za slovensko znanje, denar pa ste poiskali v tujini! Ste tvegani kapital iskali tudi v Sloveniji in kakšne so bile vaše izkušnje?
Vse skupaj se je začelo pri ideji, v našem primeru je imel del ekipe iz Silicijeve doline podobno vizijo »streaminga« iz mobilnih telefonov v internet kot mi v Ljubljani. Nato smo združili moči in v letu dni je aplikacija zaživela v internetu kot storitev, zato lahko govorimo o kombiniranem znanju iz Amerike in Slovenije, kjer poteka večina razvoja. Z drugimi besedami, storitev je plod sodelovanja med vrhunskim tehnološkim kadrom in ljudmi, ki verjamejo v velike zgodbe o napredku in novih tehnologijah ter so pripravljeni to tudi podpreti. Velike zgodbe za uresničitev mnogokrat zahtevajo tudi partnerja v razvojnem kapitalu, ki se zaveda njihovega globalnega potenciala. Investicije v storitev, kot je LiveCLIQ, so investicije sodobnih in velikopoteznih subjektov, usmerjenih v celostni regionalni ali globalni razvoj, ki se ne ustavljajo ob mejah nacionalnih držav. Slovenski kapital ima po drugi strani dokaj konzervativno naravo in se mnogo raje podaja v varnejše in klasične investicije, mi pa razvijamo tehnologijo, ki stopa v korak z najsodobnejšimi trendi v programski opremi. In prej ali slej bodo morali tudi domači investitorji sprejeti grenko dejstvo, da klasična vlaganja več ne pomenijo tudi varnosti. Zavaruješ se lahko samo z znanjem.

Kakšne pa so bile izkušnje v tujini? So tam vlagatelji prilagodljivejši?
Nemogoče je preprosto potegniti mejo med Slovenijo in »tujino« ter izvajati primerjavo na tej posplošeni podlagi. V splošnem smislu lahko rečem le, da je finančna kriza otežila pridobivanje investitorjev tako v tujini kot pri nas. Res pa je, da nekatere razvojno usmerjene regije v tujini kažejo mnogo več posluha za inovacije in tako napredno razvojno dejavnost, kot jo izvajamo tukaj v Sloveniji. V tujini je model investiranja v start-up podjetja s tveganim kapitalom razvitejši, vendar sta v tem času za uspešno pridobivanje investitorjev potrebna najboljša ideja in dober poslovni model. Gospodarski sektor se v našem prostoru šele privaja dometu in daljnosežnosti, ki jo ima multimedijska narava komunikacijskih tehnologij, ponekod v tujini pa so vlagatelji ob razumevanju vloge informacije ter komunikacijskih tokov in procesov zainteresirani zgolj za investicije globalnega značaja. Takšne, ki lahko potencialno vodijo v lastništvo širših regionalnih omrežij, pravic globalnih operaterjev ali portalov in podobno. In visokotehnološki start-upi so gotovo priložnost za investitorje v tem smislu.

Ali je mogoče izvedeti, kdo vam je dal kapital in pod kakšnimi pogoji?
Začetni kapital smo dobili od Eagle Ventures, pogoji pa izhajajo iz evaluacije podjetja v času investicije.

Zakaj nikjer na spletnih straneh (www.livecliq.net ali www.livecliq.com) ne morem najti omembe Slovenije? Tako vsak, ki pride na te strani, oceni, da gre za ameriško podjetje in za ameriško idejo.
Iz preprostega razloga. Podjetje razvija globalno storitev, in je zato docela nepomembno, v kateri državi poteka razvoj. Mi pristopamo k podjetju z razvojnega vidika, tuji investitor s strateškega, celotna storitev pa ima transnacionalno naravo in je zato ne moremo opredeliti kot »slovensko« ali »ameriško«. Dostopna je globalnemu uporabniku, ki ga zanima zgolj njena kakovost in kaj mu lahko sama storitev ponudi. Poleg tega je podjetje izredno mlado in diferencirano v globalnem smislu, zato je potrebovalo začetno obdobje za definiranje svojih enot/organov ter funkcij, ki jih slednji avtonomno opravljajo. Zdaj lahko govorimo o podjetju z jasno zastavljeno identiteto v vseh njegovih proizvodnih delih, zato bosta kmalu na voljo tudi prenovljeni strani livecliq.net in livecliq.com, na katerih bo jasno razviden ljubljanski razvojni center.

Kakšna je lastništva sestava podjetja? Kdo so njegovi dejanski lastniki?
Visokotehnološki start-up LiveCLIQ je plod velikopoteznih idej v sferi mobilne komunikacije in video vsebin. Gre za tipično start-up podjetje, kjer je lastništvo razdeljeno med ustanovitelje ter investitorje, ki se glede na uspešnost podjetja spreminja v toku investicij.

Kje poteka razvoj in koliko strokovnjakov pri njem sodeluje?
V tem trenutku sta glavna razvojna centra v San Franciscu in Ljubljani, dodatno pa sodelujemo tudi s strokovnjaki iz Vroclava na Poljskem, ki pokrivajo del mobilnega razvoja klientov. Skupno pri projektu sodeluje 20 ljudi.

S katerim orodjem razvijate platformo in zakaj ste se odločili zanjo?
Spletni predstavitveni del platforme je zgrajen v okolju Ruby on Rails, ki nam omogoča hiter in prilagodljiv razvoj, z uporabo najsodobnejših spletnih orodji. »Back-end« del je napisan v Javi, »transcoding« del platforme je razvit v jezikih C in Python. Glede na mobilne platforme, kjer pokrivamo Symbian, Windows Mobile, Iphone, Android in druge javanske terminale, poteka mobilni razvoj pretežno v jezikih C++ in Java.

Omenili ste, da bi si želeli večji interes slovenskih strokovnjakov. Kako jih iščete? Ali se vam ne zdi, da ravno dejstvo, da nikjer ni omenjena Slovenija, potencialne posameznike odvrača od sodelovanja?
V tem trenutku po moji oceni omemba razvojnega centra nima osrednje vloge. V svoje vrste sprejmemo vrhunsko usposobljene, ustvarjalne, predane in ambiciozne ljudi. Zanima nas najperspektivnejši razvojni in strateški kader, na inštitutih in univerzah ali pa v dnevnih sobah in garažah, ki živi za raziskovanje in razvoj.
Ta opis lahko vaši bralci berejo tudi v smislu vabila k sodelovanju. Najboljši razvojniki se med seboj poznajo in so vidni na različnih forumih ter skupnostih »open source«. Tako nam je uspelo pridobiti nekaj svetovno znanih imen, ki vabijo druge strokovnjake k sodelovanju.

Ali sodelujete s slovenskimi izobraževalnimi ustanovami in kakšne so vaše izkušnje na tem področju.
Na področju tehnologij IPTV sodelujemo s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, z drugimi institucijami znanja pa sodelujemo v okviru evropskih projektov. Sodelovanje je zelo produktivno in kakovostno, omogoča nam hitrejši razvoj na področjih, kjer nam znanja manjka, mi pa na drugi strani pomagamo pri video ter mobilnih tehnologijah v okviru skupnih projektov.

Kašen je vaš poslovni model (katera podjetja so potencialne stranke) in kakšen potencial za platformo vidite na slovenskem trgu?
Osredotočamo se na mobilne operaterje ter medijske hiše, ki jim ponujamo licence za storitev »end-end« (od uporabnika do uporabnika) na področju mobilne ter spletne TV. Idejo mobilne TV smo razširili na dvosmernega odjemalca, ki uporabnikom omogoča gledanje uporabniških kanalov, profesionalnih vsebin na zahtevo, TV-kanalov v živo ter neposreden prenos multimedijskih vsebin na platformo. S tem damo uporabniku možnost, da iz svojega zornega kota soustvarja televizijo. Na področju spletne TV ponujano podobno rešitev z uporabo spletnih kamer, kar v času trenutne transformacije klasičnih medijev nosi v sebi velik potencial. Ta aplikacija omogoča, da denimo izredne dogodke gledate tako rekoč v realnem času na televiziji, mobilnih telefonih ali osebnih računalnikih in jih istočasno delite z uporabniki v družabnih omrežjih, kot sta Facebook ali Twitter. Potencial na slovenskem trgu je velik, saj želijo mobilni operaterji in medijske hiše v svojih ponudbah vrhunske inovativne in prodorne storitve.

Kakšen potencial vidite na tujih trgih?
Investicijski in kupni. Zainteresirani smo tako za pogovore z investitorji, ki želijo vlagati v nadaljnji razvoj naše programske opreme in iz tega snovati skupno veliko zgodbo v prihodnosti, kot tudi za pogovore s tržnimi subjekti. Potencial seveda obstaja, vendar je za odpiranje vrat potreben večji partner. Zato smo v aprilu podpisali pogodbo z Alcatelom o skupnem nastopu na trgu.

Ali lahko izdate, komu ste platformo že »prodali« oziroma s kom se trenutno pogovarjate o tem in kdo se zanjo zanima?
Zanimanja so velika, tako doma kot v tujini. Doma smo skupaj s podjetjem Planet9 preizkusili storitev sredi julija na kolesarski dirki po Sloveniji in zaradi te storitve podrli rekord obiskanosti.

Kakšne so vaše prednosti v primerjavi s konkurenco Brightcove in Qik?
Qik je usmerjen h končnim mobilnim uporabnikom, brez platforme, ki bi omogočala personalizacijo ter podporo poslovnim uporabnikom. Brightcove je močan akter na spletnih video platformah, vendar ni usmerjen h končnim uporabnikom ter ne omogoča agregacije vsebin iz mobilnih telefonov.

Kje vidite podjetje čez, reciva, pet let?
LiveCLIQ se želi v prihodnosti pozicionirati kot vodilna platforma na področju video »transcodinga« in »streaminga v oblaku« (spletnega pretakanja vsebin) ter kot uporabniška destinacija, kjer bodo uporabniki v živo snemali vsebine v internet, jih urejali ter preprosto prikazovali v Twitterju, Facebooku in drugih družabnih omrežjih.

V katero smer bo šel razvoj platforme?
LiveCLIQov kompas je usmerjen v inoviranje in nadgrajevanje obstoječega, pri čemer si želimo vzpostaviti dialog z globalnimi igralci, ki so pripravljeni podpreti razvojno dejavnost in zagotoviti razmere za njen obstoj. Konkretno pa je razvoj platforme usmerjen k boljši kakovosti vsebin na osnovi najsodobnejših kodekov in pretočnih strežnikov ter široki podpori novih mobilnih aparatov. Mobilni aparati so čedalje močnejši in nekateri že ponujajo HD-kakovost zajema slike. Ta prednost skupaj s kombinacijo močnega mobilnega omrežja (HSUPA), wi-fija ter aplikacije LiveCLIQ uporabniku omogoča, da v živo prenaša video iz svojega mobilnega telefona in svetu prikaže resnično, necenzurirano dogajanje.

Za konec še o spletni storitvi livecliq.net, prek katere splošni javnosti predstavljate platformo. Je edino to njen namen? In kako komentirate njen razmeroma slab globalni doseg (po www.alexa.com).
Namen platforme je uporabniško, in ne promocijsko usmerjen, saj je prilagojena posamezniku in njegovim željam ter omogoča širok nabor funkcionalnosti brezplačno. Uporabniki si lahko izdelajo lastno knjižnico video vsebin, oblikujejo interesne skupine, ki združujejo uporabnike v tematskih interesih, delijo te video vsebine s prijatelji v družabnih omrežjih, kot sta Facebook ali Twitter … Spletna stran livecliq.net je bila objavljena komaj konec lanskega leta in v tem času ji je uspelo pridobiti kar 20.000 registriranih uporabnikov, kar je izreden dosežek v tako kratkem času. Storitev še ni zaživela v polnosti zato, ker je še nismo aktivno oglaševali. V tem trenutku se usmerjamo na poslovne subjekte, v prihodnje pa načrtujemo tudi usmeritev h končnim uporabnikom.

Moj mikro, September 2009 | Marjan Kodelja |