Navdih za letečega robota so našli pri kačjem pastirju (aerodinamiki žuželk) oziroma načinu, kako ta leti in lebdi, dodali pa so še načelo letenja jadralnega leta, to je jadranje s togimi krili. Majhen robot ima štiri krila, ki mahajo gor in dol ali pa »postanejo« toga in dajejo robotu dovolj vzgona za jadranje. Tako nekako so tudi razvrščeni modeli letalnika. Osnovni model lahko le leti kot daljinsko vodeno letalo, srednje zmogljiv kombinira letenje z lebdenjem in je sposoben kadar koli iz enega v drug režim, najbolj izpopolnjen model pa je sposoben agresivnega letenja in je primeren tudi za letenje zunaj zaprtih prostorov.

Letalnik je modularen, kar pomeni, da ga lahko uporabnik po mili volji spreminja in mu dodaja telesa različnih barv ali pa krila različnih oblik in velikosti. Mehanski deli so kompaktni, zmogljivi, močni in hkrati čim lažji, da je teža robota čim nižja. Elektronika sistema letenja je v treh različicah. Od osnovnega sistema letenja z žiroskopi in merilci pospeška do najbolj izpopolnjenega, ki ima med drugim tudi navigacijo GPS, kamero visoke ločljivosti, stereoskopski pogled na okolico in brezžični vmesnik za prenos podatkov v realnem času. Elektronika je majhna, predvsem pa lahka, od 3 do 5 gramov, v najbolj izpopolnjeni različici pa vsebuje okoli 20 tipal za nadzor okolice. Načelo letenja, ki ga robot posnema, naj bi bilo tudi energetsko učinkovitejše (pomaga tudi njegova nizka teža), zato naj bi bil čas letenja, kljub manjši in manj zmogljivi bateriji, primerljiv s časi, ki jih dosegajo veliko večji in težji električni letalniki bolj klasičnih oblik.

Ker je premajhen, da bi ga prodajali v obliki kita, uporabniki pa sami sestavljali, bo »tovarniško« sestavljen in takoj na voljo za letenje. Krmiljen bo bodisi prek radijske postaje, prek aplikacij za mobilne telefone oziroma tablične računalnike ali prek osebnega računalnika. Na voljo je tudi programska knjižnica (SDK) za pisanje lastnih aplikacij.

Robot naj bi bil na voljo še v tem letu, odvisno od različice (http://www.techject.com), vendar po nekoliko višjih cenah, kot so jih plačali kupci, ki so na ta način hkrati prispevali denar za začetek proizvodnje. Letalnik je unikaten in zanimiv, marsikakšno nalogo si lahko zanj zamislimo, čeprav si ga bo večina omislila bolj za zabavo. Idej pa je že zdaj več. Od zračnega fotografiranja do sosedske straže, ko naj bi ti roboti leteli samostojno ali v rojih ter nadzirali okolico. Civilne izvedenke ne bodo tako zmogljive, kot bodo morebitne vojaške. A tega smo že vajeni. Podjetje iRobot, od katerega danes kupujemo robotske sesalce, je prav tako nastalo po uspešno končanem vojaškem projektu. Še naše mnenje: nakup najcenejše različice Alfa (v predprodaji 99 dolarjev) nima smisla, saj nudi premalo. Odločiti se bo treba najmanj za model Gamma.

Moj mikro, maj – junij 2013 | Jan Kosmač |