Za obe meri velja, da večja ko je številka (v W ali mAh), dlje baterija zagotavlja samostojno delovanje neke naprave. Če baterijo, ki ima kapaciteto 4000 mAh, zamenjate z baterijo s 6000 mAh, lahko pričakujete za približno polovico daljši čas avtonomije. To velja le za eno napravo, in ne za dve različni napravi, dva prenosnika. Ne morete samodejno predvidevati, da bo prenosnik, ki ima baterijo z višjo kapaciteto, deloval dlje, saj je avtonomija odvisna od tega, koliko elektrike naprava potrebuje. Prenosnik z močnejšim procesorjem in zmogljivejšo grafično kartico porabi več energije od standardnega prenosnika srednjega cenovnega razreda. Razlike so celo med napravami z enakimi tehničnimi specifikacijami. Ena naprava ima lahko programsko opremo (firmware), ki, ko ni potrebe, upočasni procesor, s tem pa varčuje z energijo, druga je nima, zato porabi več, pa čeprav imata enak procesor. Prav tako je poraba energije odvisna od nastavitev uporabnika, kot je na primer tista, s katero določimo, kako svetel bo zaslon. Celo oblikovanje naprave (ohišje) ima lahko vpliv na porabo. Če se naprava pregreje in temperatura preseže neko normalno raven, lahko sistem upočasni delovanje elementov, da se naprava ohladi, vendar hkrati to tudi vpliva na nižjo porabo energije. Boljše odvajanje toplote torej pomeni, da do tega ne pride in se poraba energije ne zniža. Drugi primer vpliva na ohišje so mobilni telefoni, kjer lahko to vpliva na slabši sprejem radijskega modula, zato ta deluje z večjo močjo in poraba je posledično višja.

Zaradi vsega tega označevanje baterije pomaga le pri grobem ugibanju, kolikšen je čas njenega delovanja. Edini pravi način ugotavljanja časa delovanja je še vedno praktični test, ko napravo uporabljamo in merimo čas, dokler se ta ne izključi. To seveda velja za nove naprave z novimi baterijami, ki niso dolgo stale v skladiščih. Omenili smo namreč, da se litijeva baterija stara od trenutka, ko so jo naredili. S staranjem se niža njena kapaciteta, kar pomeni, da baterija, ki je nekaj časa stala, ne more zagotoviti takšne avtonomije kot popolnoma nova. Pa čeprav sta enaki. Večina uporabnikov mobilnih naprav je verjetno že ugotovila, da se avtonomija niža s časom. Po enem letu mobilna naprava ne zdrži več toliko časa, kot ga je, ko je bila nova. Tu pridemo do naslednjega pomembnega podatka, podatka o življenjski dobi baterije.

Od mladenke do starke

Proizvajalec si zelo želi, da kupimo njegovo napravo, zato hvali tudi baterijo, ki je vanjo vgrajena, morda pove celo, kolikšna je predvidena življenjska doba, nismo pa se slišali, da bi povedal tudi, koliko kapacitete bo baterija izgubila v prvem, drugem in morda tretjem letu. Podatke pa seveda ima, saj redno testirajo delovanje baterij, saj so te eden od kritičnih delov vsake mobilne naprave. Pomembno je, kako kakovostne baterije so vanje vgrajene. Baterije, pa čeprav so vse enake tehnologije in imajo enako nazivno kapaciteto, so med seboj različno kakovostne. Cena izdelave neposredno vpliva na kakovost, o čemer je pametno razmisliti, ko baterije menjamo pri napravah, ki zamenjavo sploh omogočajo.

Na splošno je ta podatek težko ugotovljiv. Leta 2010 je skupina raziskovalcev univerze Ohio izvedla raziskavo delovanja litij-ionskih baterij in prišla do ugotovitve, da lahko kapaciteta pade pod 75 odstotkov že po 300 ciklih praznjenja/polnjenja, če baterijo popolnoma izpraznimo (na nič), preden jo napolnimo. Novejše baterije naj bi bile bolj dolgožive. Apple in Samsung za baterije v njunih prenosnikih zagotavljata 1000 ciklov, preden kapaciteta baterije pade na 80 odstotkov začetne kapacitete. Poigrajmo se malce s številkami. Tisoč ciklov pomeni tri leta, če prenosnik polnimo skoraj vsak dan, a ne čisto. To pa je tudi življenjska doba, ki jo je Samsung pred kratkim uradno razkril na slovenski predstavitvi svojih prenosnikov.

Pred kratkim smo redno svetovali, da je treba baterije popolnoma izprazniti pred ponovnim polnjenjem, da ni spominskega učinka oziroma da to podaljša rok trajanja baterij. To velja tako za kadmijeve baterije, ki mimogrede v Evropi niso več dovoljene zaradi strupenosti, in baterije NiMH. Pri litijevih baterijah je ravno nasprotno. Degradacije baterije, mehanske spremembe v njeni notranjosti, ki zmanjšujejo njeno kapaciteto, so manjše, če jo polnimo, ko smo jo čim manj izpraznili. Poleg tega na sposobnost hranjenja energije litijevih baterij vpliva temperatura. Predvideva se, da baterija, ki je bila stalno izpostavljena temperaturi 25 stopinj Celzija, v enem letu izgubi 20 odstotkov kapacitete. Višja je temperatura, bolj drastično je znižanje. Kar je seveda težko, saj se naprave med delovanjem bolj ali manj grejejo, del toplote pa se prenese tudi na baterije, ki se zaradi kemičnih reakcij, ki potekajo v njih, tudi grejejo. Degradaciji baterije kot posledici temperature se ne moremo izogniti, lahko pa podaljšamo rok trajanja, če baterij ne shranjujemo v toplih prostorih.

Zadnji nasvet je povezan s hranjenjem baterij, ko te ne uporabljate. Med hranjenjem naj ne bodo prazne ali skoraj prazne. Litijeve baterije mesečno izgubijo med 7 in 10 odstotkov shranjene energije, zato lahko raven energije v njih pade pod raven, ko jih ni več mogoče napolniti. Zadnje pa velja izključno za litijeve baterije. Baterije NiMH lahko izpraznite v celoti in jih hranite, prav tako pa niso tako občutljive na temperaturo.

Moj mikro, Januar Februar 2013 | Jan Kosmač |