Razliko med tehnologijama na preprost način definira naslednje. V zaslonu LCD je sijalka, ki nenehno sije, ko je zaslon vključen. Zaslon potrebuje svetlobo, da prikaže črno, belo in barvne pike. Je več zvrsti LCD-tehnologije, najbolj izpopolnjene prikažejo najbolj pravilne barve, čeprav so zasloni velikokrat nastavljeni, da prikažejo šibkejše rdeče, modre in vijoličaste odtenke, saj tako naprava porabi manj energije. Zaslon tehnologije LCD se tudi počasneje stara – barve čez leta uporabe ne bledijo tako hitro kot pri zaslonu OLED. Vendar ta ne potrebuje svetlobe, da prikaže črno piko, svetlobo potrebuje le, da prikaže belo in druge barve. Za to porabi manj energije, prikaže »popolno« črno piko, zaslon je svetlejši, barve živahnejše, vendar prikaže preveč zasičeno zeleno barvo. OLED-zasloni se starajo hitreje, rdeče in modre pike (organske sijalke) hitreje kot zelene. Zasloni OLED so dražji, zato so nekateri izdelovalci mobilnih naprav, ki jih sami ne izdelujejo, prenehali uporabljati zaslone OLED in se vrnili k uporabi zaslonov LCD.

V praksi redko slišimo, da ima neka naprava zaslon LCD ali zaslon OLED. Namesto tega izdelovalci ustvarjajo imena oziroma tehnologije, ki so njune izpeljanke. IPS je zadnje čase največkrat omenjena tehnologija, ki pa je bistvu le najbolj izpopolnjena različica tehnologije LCD (osnovno načelo delovanja je enako). Zaslon IPS ima velik vidni kot in jasno sliko. Vgrajen je v iPhone 5 (verjetno tudi v novo različico tega telefona), čeprav Apple dosledno uporablja oznako retina zaslon. Ime retina ne pove ničesar o tehnologiji zaslona, pove le to, da ima zaslon dovolj visoko ločljivost pik, merjeno na palec. Po drugi strani Samsung, ki je največji uporabnik zaslonov OLED, uporablja ime Super AMOLED. Pri novejših napravah HD Super AMOLED, HD pa se tudi v tem primeru nanaša le na ločljivost zaslona. Samsungovi zasloni so še vedno zasloni OLED, je pa Samsung drugače razporedil pike. Piko na zaslonu sestavljajo tri manjše pike, vsaka za eno osnovno barvo (RBG). Zasloni Super AMOLED in HD Super AMOLED uporabljajo tako imenovano postavitev pik PenTile, pri kateri je vzorec rdeča, zelena, modra, zelena (RG-BG). Rdečih in modrih pik je na zaslonu manj kot zelenih, vendar so te manjše, celoten zaslon ima tudi manj (pod)pik, kot je teh pri enako velikih LCD- in OLED-zaslonih drugih proizvajalcev. Dejansko ima vsaka pika le dve podpiki, namesto treh. Čeprav je ime podobno, pa imajo Samsungovi zasloni Super AMOLED Plus bolj običajno razporeditev pik (na zaslonu je tudi več podpik). Zakaj takšne razlike? Menda zato, ker naj bi bil zaslon z razporeditvijo PenTile bolj obstojen, varčnejši, saj ima manj pik, katere je treba napajati z energijo, predvsem pa cenejši.

Pomembno je tudi, kako se zaslon obnese na sončni svetlobi. Odboj svetlobe od površine, ki nas moti, nima dosti skupnega s tehnologijo zaslona. Nokia v svoje modele višjega razreda vgrajuje filter ClearBlack nad plastjo z na dotik občutljivimi tipali in pod zaščitno steklo, ta filter pa je primeren tako za zaslone OLED kot LCD. Filter uporablja krožno polarizacijo, ki prisili svetlobo, da potuje v smeri urnega kazalca, nato pa blokira vso svetlobo, ki se nazaj odbije v nasprotni smeri.

Moj mikro, november december 2013 | Jan Kosmač