Heker naredi izdelek, v našem primeru to pomeni, da obvlada tehnologijo in ima idejo, kako z njo narediti nekaj, kar bodo ljudje z veseljem imeli. Hipster izdelek oblikuje, saj je oblika izdelka ravno tako pomembna, če ne še bolj, kot tehnologija in zmogljivost. Hustler pa je oseba, sposobna prodati hladilnike Eskimom. Brez njega bi bil trud prvih dveh zaman. Vse to je še kako povezano z uspehi, ki jih slovenski projekti dosegajo na platformah za množično financiranje oziroma po videnem na Slovenskem festivalu inovacij. Dejstvo, da je projekt pridobil želena sredstva oziroma da se je uvrstil na festival, pa še ni zagotovilo, da lahko govorimo o semenih, iz katerih se bodo razvila uspešna podjetja. »Startupi« so začetek, uspešno pridobivajo denar, menda v zadnjih letih prek sto milijonov dolarjev, vendar imajo omejen čas, ko morajo prerasti v resno podjetje ali pa doseči, da jih kakšno skupaj z znanjem in tehnologijo kupi. Je še prekmalu, morebiti moramo še malce počakati, a zdi se nam, da v tej zadnji fazi nekoliko škriplje. To, da podjetja vodijo in v njem delujejo mladi, ki niso okuženi s starimi gospodarskimi načeli nekega drugega družbenega sistema, nas navdaja s pozitivizmom. Želimo si, da se bo vsaj iz kakšnega »startupa«, ki jih v Sloveniji premoremo, razvilo tehnološko podjetje, ki bo imelo globalni vpliv.

Očitno je, da je v ozadju projektov, uspešnih na Kickstarterju, ena ekipa, saj so vsi narejeni po enakem, zmagovalnem konceptu. Nekaj je dobiti denar, potreben za zagon proizvodnje, drugo pa dolgoročna stabilnost podjetja. Zato verjetno ni dovolj, da ima podjetje le en izdelek, četudi tega nenehno nadgrajuje in razvija. Toliko bolj, ker se vsa zgodba podre, če podoben izdelek po podobnih cenah na trg pošlje nekdo močnejši, večji. Svetlomer lumu je inovativen, zanimiv in unikatni izdelek, vendar bi se njegova zgodba podrla v tistem trenutku, ko bi izdelovalci pametnih telefonov vanje vgradili ustrezno zmogljivo tipalo za merjenje osvetlitve. Podobno odlična se nam zdita tudi kocka Cubesensors (cubesensors.com) in Bluetooth obesek Chipolo. Privoščimo jima uspeh, vendar imata enako težavo. Ideje ne moreta patentirati, obliko težko, programsko kodo težje, drugega pa nimata. Obe ideji lahko dolgoročno preživita le, če bosta uspeli globalno razviti prepoznavno blagovno znamko. To pa zahteva finančna sredstva, večja, kot so sredstva, pridobljena na trgu tveganega kapitala ali v spletnih platformah za množično financiranje.

Ni naš namen biti črnogled, negativnih novic imamo dovolj. Na vse omenjene projekte, pa tudi na tiste, ki jih (še) ne poznamo, gledamo optimistično. Pohvalno je, da v okolju obstajajo pozitivno razmišljanje, vizije in moč, da posamezniki nekaj storijo sami, ne pa da le jamrajo in čakajo, da njihove probleme reši država. Uspeh slovenskih »startupov« in inovatorjev so tiste pozitivne novice, ki jih nujno potrebujemo, in le upamo lahko, da se bo vsaj nekaj od njih razvilo v dolgoročno uspešne zgodbe.

Moj mikro, januar februar 2014 | Marjan Kodelja |