Zahteve za pokrivanje podeželja s storitvami hitrega (širokopasovnega) mobilnega dostopa v internet so neizvedljive na frekvenčnih območjih okoli 2 GHz, v katerem delujejo bazne postaje sistema tretje generacije mobilne telefonije (UMTS HSPA). To pa zato, ker imajo te bazne postaje majhne dosege in bi jih morali postaviti veliko, vsekakor preveč, da bi bilo razmerje med potrebnimi kapacitetami omrežja in pokritostjo teritorija optimalno. Rešitev je v nižjih frekvencah, zato naš najmlajši mobilni operater že preizkuša UMTS (nadgrajen na HSPA) na 900 MHz, tako imenovani UMTS 900. Ker pa je to frekvenčno območje zasedeno (GSM 900), še ni znano, kaj bosta storila druga dva operaterja. Še najverjetneje bosta počakala na nove proste frekvence na območju 700 MHz (UMTS 700), ki se sproščajo z uvajanjem digitalne prizemne televizije (DVB-T). Standardizacija za 700 MHz v Evropi še poteka, tako da še ni znana točna razdelitev novega pasu, prav tako pa bo treba pred podelitvijo tega pasu mobilnim operaterjem uskladiti zakonodajo.
Posodobljena direktiva EU-ja
Po evropskem parlamentu je tudi svet ministrov potrdil predlog Evropske komisije za posodobitev evropske zakonodaje – t. i. direktive o GSM – glede uporabe radijskega spektra, potrebnega za mobilne storitve. Direktiva o GSM iz leta 1987 je rezervirala uporabo dela frekvenčnega pasu spektra 900 MHz za tehnologije za dostop do GSM (globalni sistem za mobilne komunikacije ali prvotno Groupe Spécial Mobile). Posodobljena direktiva zdaj omogoča uporabo frekvenčnega pasu 900 MHz za vzpostavitev hitrejših vseevropskih storitev, npr. mobilnega interneta, vendar hkrati ne ogroža nadaljevanja storitev GSM. Prenovljena direktiva naj bi začela veljati ta oktober.
PREDNOSTI NIŽJIH FREKVENC
Najpomembnejša prednost nižjih frekvenc v primerjavi z višjimi je manj izgub radijskih signalov na njihovi širitveni poti. Po domače povedano, to pomeni, da ima bazna postaja občutno večji doseg. Če to izrazimo nekoliko drugače, najbolj optimistične številke kažejo, da za enako kapaciteto omrežja in enako pokritost območja operater potrebuje 60 odstotkov manj baznih postaj na podeželju in 44 odstotkov manj v mestih. Nekateri še nepotrjeni podatki celo kažejo, da ima bazna postaja UMTS 900 zaradi drugačne tehnologije celo za 20 odstotkov večji doseg od bazne postaje GSM na istem frekvenčnem območju. Upoštevajoč, da vsaka bazna postaja nekaj stane, še največji strošek in časovno oviro pomeni pridobivanje vseh dovoljenj za gradnjo postaje, to pomeni tudi občutno pocenitev izgradnje omrežja. Nižja frekvenca ima prednost tudi na mestnih področjih, saj izboljša sprejem signala v prostorih.
GSM KOT OVIRA
Težave pa so pri tistih operaterjih, ki imajo po celotni državi izgrajeno omrežje GSM 900. V eni bazni postaji ni namreč možno sočasno uporabiti istega frekvenčnega pasu za GSM 900 in UMTS 900, kar pomeni, da bi moral operater »kanibalizirati« že uporabljene frekvence in jim dodeliti drugo vlogo. To pa zagotovo pomeni siromašenje kapacitete in pokritosti omrežja GSM 900. In kaj potem? Ali ni ta tehnologija že tako zelo stara, da bi jo lahko celo ugasnili, saj je vse manj telefonov, ki podpirajo le omrežje GSM. To je le delno res. Razlogi, zakaj ga ne morejo preprosto ugasniti, so zelo pragmatični. Od koncesijskih obveznosti do dejstva, da je to omrežje že davno amortizirano. Zelo veliko uporabnikov pa tudi še vedno uporablja stare telefone in nima nikakršne želje po njihovi zamenjavi, hkrati pa tudi uporabniki 3G-telefonov, ki želijo daljše trajanje baterije, 3G preprosto izklopijo. In ga vklopijo le, ko ga potrebujejo. Strokovnjaki zato predvidevajo, da bo omrežje GSM delovalo še vsaj naslednjih deset let.
Zmeda na vsej črti!
APEK je v začetku tega leta objavil splošni akt o načrtu uporabe radijskih frekvenc (NURF-1), h kateremu so svoje pripombe predložili operaterji. Na kratko: Simobil ni dal pripomb, T-2 se razburja, da je v neenakem položaju, ker sploh nima dovoljenja za uporabo frekvenc v območju 900 MHz, še najglasnejši pa je Mobitel, ki trdi, da je njegovo omrežje zasedeno, zato teh frekvenc ne more uporabiti za UMTS in je zato tudi v neenakem položaju.
Mobitel svoje nestrinjanje utemeljuje (med drugim) s tem: V omrežju GSM 900 MHz Mobitel opravi 60 odstotkov vsega mobilnega prometa, preostanek pa gre prek omrežij GSM 1800 in UMTS 2100. Iz tega sledi, da je njihovo frekvenčno območje 900 MHz še vedno močno interferenčno obremenjeno in popolnoma izkoriščeno, zaradi česar ne more uporabiti tega območja za tehnologijo UMTS. Zato so po njihovem mnenju postavljeni v neenak položaj. Izkoriščanje prej omenjenega zasedenega prostora za UMTS bi pomenilo nižjo kakovost storitev GSM, nadaljevanje gradnje omrežja UMTS v območju 2100 MHz, pa bi pomenilo dvakrat višje stroške, kot bi jih imeli operaterji, ki bi se odločili za UMTS 900 MHz. V obeh primerih bi po njihovem mnenju utrpeli poslovno škodo, zato so predlagali, da APEK zadrži sprejem spremembe namena uporabe frekvenc v pasovih 880–915 in 925–960 MHz, dokler ne bo sprejet regulativni okvir na ravni EU-ja (direktiva je bila v vmesnem času sprejeta) in dokler ne bodo izvedene vse nujno potrebne analize in posvetovanja z operaterji, ki so jim bile dodeljene frekvence za GSM in UMTS.
Omenimo še T-2, ki se ne strinja s predlogom preprosto zato, ker ga je APEK zavrnil, ko je zaprosil za frekvence na tem območju, ker da ni tehničnih možnosti. Zagotovo zato, ker bi verjetno tudi ta operater rad gradil omrežje UMTS 900 MHz.
APEK ni upošteval teh pripomb in kljub pozivom ni zadržal sprejetje akta z obrazložitvijo:
Uvedba IMT-ja v navedenem pasu je določena (omejena) z dokumenti CEPT:
• ECC/DEC(06)13 – določitev pasov 880–915 in 925–960 MHz za IMT/UMTS-2000
• ECC/DEC(08)02 – frekvenčno planiranje in mednarodna koordinacija
Tehničnih pogojev za uvedbo IMT-ja v tem pasu ne bo spreminjala niti sprememba direktive 87/372/EC. Oba obstoječa dokumenta zagotavljata nemoteno delovanje obstoječega sistema GSM, kar je tudi zahtevano v pripombah na splošni akt.
UMTS 900 pri Tušmobilu
V Tušmobilu sodijo, da sta glavni prednosti tehnologije WCDMA boljša pokritost in razpršenost s signalom v primerjavi z 900 MHz GSM. Poleg tega je pri uporabi fukcionalnosti AMR (Adaptive Multi Rate) kakovost sprejemnega signala boljša že pri nižji sprejemni ravni.
Karakteristike 900 MHz WCDMA tako pri pokritosti kot pri penetraciji omogočajo boljše izkušnje končnega uporabnika v primerjavi z 2100 MHz WCDMA kot tudi 900 MHz GSM. Boljša izkušnja se kaže tako pri uporabi govornih storitev kot pri paketnem (data) prometu. Dosedanja testiranja Tušmobila so pokazala, da navedeno velja tako za področja, ko je uporabnik zunaj (outdoor), kot tudi področja pokrivanja znotraj zgradb (Indoor).
Nekaj referenčnih podatkov o primerljivosti tehnologij in frekvenčnih spektrov:
Primerjava 900 MHz WCDMA – 2100 MHz WCDMA:
900 MHz WCDMA omogoča v primerjavi z 2100 MHz WCDMA 3–5 krat večje področje pokrivanja, odvisno od tega, ali je to ruralno področje ali mesto.
Propustnost s signalom (signal propagation) znotraj stavb je do 25 dB boljša z uporabo 900 MHz tehnologije WCDMA.
Primerjava 900 MHz WCDMA – 900 MHz GSM:
900 MHz WCDMA omogoča nekaj boljše karakteristike znotraj posamezne celice ali v več celicah v primerjavi z 900 MHz tehnologijo GSM.
Velika večina operaterjev mobilnih telekomunikacij uporablja priporočila organa CEPT in tako imenovano »refarming policy«, kar pomeni, da se na istem frekvenčnem spektru uporabljata obe tehnologiji. Ob tem se definira spekter iz sredine frekvenčnega pasu, kar zagotavlja, da ne pride do interferenc med posameznimi spektri, in omogoča souporabo različnih tehnologij. Večina omenjenih prednosti se je do zdaj pokazala tudi v praksi pri testiranju tehnologije WCDMA v 900 MHz pasu v Tušmobilovem omrežju.
Omrežje WCDMA 900 gradijo po t. i. »koordinirani metodi«, kar pomeni, da je 900 MHz omrežje UMTS grajeno na enak način kot 900 MHz omrežje GSM. Tak način gradnje omogoča, da obdržijo enako postavitev in videz že obstoječih 900 MHz baznih postaj, zmanjšajo možnost morebitnih motenj med obema frekvencama, UMTS in GSM pri 900 MHz, ter vplivajo na okolje in varčevanje z energijo.
Telekomunikacije, September 2009 | Marjan Kodelja |
