Že tako se Sharpovi zasloni ločijo od zaslonov drugih izdelovalcev. Vsi ti imajo piko na zaslonu razdeljeno na tri podpike, rdečo, modro, zeleno, Sharpov pa ima še četrto, in sicer rumeno. Trdi, da je zato slika njegovega zaslona svetlejša, barve pa boljše, česar neodvisni testi niso ravno potrdili. Sharp tehnologijo imenuje Quattron, zdaj pa jo je nadgradil v različico »plus«, ki še malce »zmanipulira« vse te pike, da ustvari učinek ločljivosti 4K. A pojdimo lepo po vrsti.

HD-zasloni so ločljivosti 1920 x 1080 pik (2 milijona pik), ker je vsaka pika razdeljena na tri podpike, to pomeni, da je vseh podpik pravzaprav trikrat več, 6 milijonov. Razen pri Sharpovem HD-zaslonu, kjer jih je zaradi dodatne podpike 8 milijonov. Zaslon ločljivosti 4K ima 8 milijonov »pravih« pik oziroma 24 milijonov podpik. Števili podpik pri obeh zaslonih sta še vedno preveč različni, da bi lahko kakor koli razmišljali o ločljivosti 4K (3840 x 2160 pik). Ampak Sharp se ne da. Tehnologija Quattron plus najprej »zmanipulira« pike po navpični ravnini. Vsako od 1080 pik (oziroma vse štiri podpike) razdeli na polovico. Zgornji del podpike pripada eni navidezni, spodnji pa drugi. Namesto 1080 pik navpične ločljivosti jih ima zaslon tako 2160 oziroma toliko, kot jih ima zaslon 4K. Nenadoma ima Sharpov zaslon pravzaprav 16 milijonov podpik (več kot polovica števila podpik na zaslonu 4K). Smo že blizu številu podpik zaslona 4K. Zgolj večja navpična ločljivost ne bi imela smisla, treba je še nekaj narediti pri vodoravni. Tu se je Sharp domislil, da lahko eno piko pravzaprav sestavljata samo dve podpiki, namesto štirih, algoritem pa bo še prilagodil njihovo delovanje, da kakovost prikazane slike zaradi tega ne bo preveč trpela. »Napihovanje« vodoravne ločljivosti zahteva nekaj dodatnih besed, saj vse podpike niso enakovredne. Dvakratno vodoravno ločljivost Sharp dosega s tako imenovano preslikavo podpik. Rdečo in modro podpiko si delita sosednji piki, svetlejši zelena in rumena pa sta povezani le s svojo piko. Svetlost zaslona ostane nedotaknjena. Tako imamo tudi vodoravno ločljivost 3840 pik. In takšen HD-zaslon lahko prikaže vsebino 4K.

Sharp je manipulacijo vodoravne ločljivosti prikazal pred dobrim letom, letos je podvojil tudi navpično ločljivost. Kaj nas čaka prihodnje leto? Tehnologija Quattron plus na zaslonu 4K, ki bi tako postal zaslon 8K. Zaslon takšne ločljivosti Sharp prikazuje nekaj let, je pa občutno predrag, da bi prišel v prodajo. Vprašanje je tudi, ali res doma potrebujemo tako visoko ločljivost in ali bodo, glede na to, da še ni vsebin 4K, vsebine 8K sploh kdaj na voljo.

Sharpova tehnologija je kompromis med ceno in zmogljivostjo. Za nižjo ceno, kot zahtevajo za zaslone 4K, nudi sicer zaslon ločljivosti HD, ki pa je sposoben prikazati tudi vsebino omenjene ločljivosti. Primerni so za uporabnike, ki bi si morda občasno radi ogledali vsebino kakovosti 4K, a večinoma gledajo vsebine HD in niso pripravljeni močno odpreti denarnic. Da ne bo pomote, Sharpov zaslon Quattron plus se cenovno ne uvršča tja, kjer menimo, da je meja, kolikor smo še pripravljeni plačati za televizor. Do 1000 evrov. Nekaj dolarskih tisočakov pa je še vedno manj, kot stane enako velik (60 oziroma 70 palcev) zaslon polne ločljivosti 4K.

Moj mikro, marec - april 2014 | Marjan Kodelja