Osnovna oblika računalniške miši se ni dosti spremenila od leta 1968, ko je Douglas C. Engelbart pokazal svoj leseni prototip. Spremenilo pa se je vse okoli nje. Računalniške naprave so postale na dotik občutljive in opremljene z vsaj enim standardom brezžične povezave. Bile so že zamisli za modernizacijo miši kot osrednje vhodne naprave za upravljanje računalnika, zadnja v vrsti je Mycestro 3D-miš. Ideja, ki je na strani Kickstarter od množic prejela dovolj denarja, da jo bodo iz prototipa spremenili v komercialni izdelek.

Običajna miš ima omejitve v mobilnih scenarijih, ko želimo računalnik uporabljati na primer na letalu, v vozilih javnega prevoza ali natrpanem bifeju, kjer preprosto ni površine, po kateri bi jo premikali. Nick Mastandrea je prototip 3D-miši razvijal dve leti. Nastal je prototipni izdelek, ki z uporabo prepoznave položaja naprave v prostoru omogoča upravljanje računalnika, kot bi ga upravljali z miško, vendar to počnemo v zraku. Mycestro je velikosti Bluetooth slušalke in je zasnovan, da ga nosimo na kazalcu. Poleg različice za desničarje je na voljo tudi različica za levičarje. Z vgrajenimi tipali in programskim algoritmom zaznava premikanja roke v prostoru. Po celotnem levem robu (različica za desničarje) ima vgrajeno na dotik občutljivo površino. Na dotik občutljiva plošča je navidezno razdeljena na tri segmente, ki predstavljajo gumbe miške, vendar lahko s programom spreminjamo velikosti »gumbov«, srednjega pa lahko po želji odstranimo.

Kot je neaktivna običajna miš, če je ne držimo z roko, je neaktiven tudi Mycestro, če se površine ne dotikamo. V praksi to pomeni, da lahko tipkamo, a imamo napravo še vedno na prstu. Ko je aktivna, premikanje roke (prsta) na primer pred zaslonom premika »prikazovalnik« na njem, kot smo tega vajeni pri vožnji miši sem ter tja, na dotik občutljiva površina pa nam nudi vse tiste funkcije, za katere so na miši odgovorni gumbi in kolešček. Mycesto lahko tudi naučimo, da prepozna nam lastne kretnje palca po na dotik občutljivi površini in jim pripiše želene funkcionalnosti.

Za brezžično (bolje rečeno brezvrvično) povezavo skrbi nizkoenergijski protokol Bluetooth 4.0 (BLE), kar napravi daje domet okoli devet metov. Združljiva je z vsemi napravami oziroma napravami, ki vmesnika nimajo vgrajenega, lahko pa jih nadgradite z USB-priveskom (dongle). Prototip je združljiv z Applovimi operacijskimi sistemi, sistemi Windows od različice 7 in sistemom Linux, podpora za Android pa naj bi bila na voljo do konca tega leta. Vgrajena baterija naj bi zdržala do osem ur uporabe, polnjenje pa poteka prek priključka USB. Komercialni izdelek naj bi bil na voljo oktobra. Cene, ki so jih plačali uporabniki Kickstarterja, ki so namenili svoj denar za financiranje projekta – 79 dolarjev za belo različico oziroma 99 dolarjev za različico, pri kateri so kupci lahko barvo sami izbrali –, so nižje od cen komercialnih izdelkov. Osnovna različica brez davka in stroškov pošiljanja naj bi stala 89 dolarjev. Poleg uporabe namesto miške je zaradi dometa primerna tudi kot naprava za upravljanje s predstavitvami, med katerimi predavatelj stoji pred platnom, namesto da bi statično stal za računalnikom na govorniškem odru.

Moj mikro, Julij Avgust 2013 | Jan Kosmač |