Internet je bil že od vsega začetka mesto priložnosti za ustvarjalne. Že v temnem veku novičarskih skupin in analognih modemskih povezav je nastala marsikatera stvaritev človeškega uma, ki je slavo svojega ustvarjalca ponesla v (vsaj digitalni) svet, prenekatera pa je svojemu avtorju prinesla čisto konkreten, resničnoživljenjski profit. Verjetno jih obstaja vsaj toliko, če ne še več, katerih avtorja sled se je izgubila ali pa so bile svojemu ustvarjalcu preprosto ukradene, ko jih je zapazil nekdo s kančkom več iznajdljivosti in dvema kančkoma manj ustvarjalnosti. Takšno početje se seveda ni pojavilo vštric z internetom, ampak je verjetno staro približno toliko kot človeška ustvarjalnost, brez dvoma pa je razvoj digitalnih medijev močno olajšal delo tatovom idej.

VELIKI C NAS GLEDA

Da bi takšne lumparije preprečili, se je razvila množica licenc, med njimi najbolje poznan in najbolj totalitaren klasični copyright, tako imenovani »Veliki C«, ki poskušajo zaščititi dobro ime in dobro stanje na bančnem računu ustvarjalcev. Življenje je že tako, da mora človek svoje delo zaščititi, če želi od njega kaj imeti. Vendar se je kaj kmalu izkazalo, da copyright nima najboljšega vpliva na razvoj ustvarjalnosti, saj tako druge ustvarjalce kot potrošnike omejuje v finančnem in idejnem smislu. Vsi smo že bili priča najrazličnejšim tožbam na temo, kdo je koga okradel za neko idejo oziroma kdo se je okoristil s čigavim delom, od sporov pa imajo korist predvsem posredniki. Dejstvo je, da je bila topla voda izumljena že davno in da je tako kot pri vseh drugih stvareh pri človeškem ustvarjanju na delu evolucija. Evolucija pa pomeni izboljševanje starega, in ne vsakič popolnega začetka s temeljev.

V hiperprodukciji današnjih medijev sta med najpomembnejšimi dejavniki uspeha dela, pa naj bo to film, knjiga, glasba, računalniška aplikacija, ali kakršnokoli drugo delo, promocija in trženje, s tem pa prepoznavnost. Temu lahko nekateri vidiki copyrighta škodujejo, saj »vse pravice pridržane« vključuje pravico do kopiranja in distribucije. Ne samo to, v večini držav danes za vsako delo avtomatsko velja copyright ne glede na to, ali avtor glede zaščite svojega dela kaj ukrene, zato mora za uporabo ali distribucijo vašega dela, tudi če je to samo vpis v blog ali pa risbica v zvezku, drug ustvarjalec pridobiti dovoljenje. Tu se začnejo pravne težave in kolobocije, saj nihče ne ve, kaj lahko uporabi in česa ne sme.

INTERNETNA REVOLUCIJA V TRŽENJU …

Dandanes, ko je digitalno kopiranje zastonj, in distribucija prek interneta praktično tudi, se za trženje del pojavlja nova, izjemno dobičkonosna niša. Mnogi ustvarjalci, predvsem glasbeniki, so to že sami ugotovili in s pridom dajejo poslušalcem svojo glasbo na voljo za brezplačen prenos. Z razvojem omrežij za decentralizirano deljenje datotek, kot je BitTorrent, lahko avtor celo odmisli stroške najema strežnika za svoje datoteke. Najnovejši primer takšnega trženja je morda internetni fenomen, kratki film Jossa Whedona Dr. Horrible’s Sing-Along Blog, ki je uspel izključno s trženjem prek interneta, predvsem družabnih omrežij, kot so Twitter, Facebook in MySpace, in s tem, da so avtorji omogočili brezplačen ogled filma na svoji spletni strani. Že prvi dan izdaje je dosegel takšno gledanost, da se je spletna stran projekta preprosto sesula zaradi dvesto tisoč zadetkov na uro, od tedaj pa se zelo uspešno prodaja preko iTunesa in na poti naj bi bil tudi DVD, ki bo zajamčeno razgrabljen.

Iz takšnih in podobnih zgodb se lahko naučimo, da je internet mogočen medij za distribucijo ustvarjalnih del, če le vemo, kako ga uporabiti. Že zdavnaj so mnoge analize dokazale, da celo ilegalno deljenje datotek ne povzroča nobene izgube, prav nasprotno, pripomore k priljubljenosti in prepoznavnosti in s tem izboljša prodajo dela.

… IN V AVTORSKIH PRAVICAH

Toda čeprav razumemo, da omejevanje distribucije našemu delu ne bo nujno prineslo večje slave in dobička, moramo dobro premisliti, katere pravice si hočemo pridržati. Pred nastopom Creative Commons sta bila tu možna več ali manj le dva odgovora – vse ali nič. Nič od tega pa ni optimalno za nekoga, ki si želi s svojim delom resnično uspeti in z njim tudi nekaj prispevati, soustvarjalcem pa dati jasno vedeti, kakšno uporabo ustvarjalnega dela si lahko privoščijo. Ni namreč vse v dobičku. Creative Commons je že po pičlih nekaj mesecih obstoja omogočil, da so skupaj zaigrale glasbene skupine, katerih člani se nikdar niso videli, in da so v državah tretjega sveta začeli poučevati z uporabo učnih gradiv z najprestižnejših svetovnih univerz. Milijoni avtorjev se lahko združujejo in ustvarjajo brez posrednikov, brez stroškov in brez pridobivanja posebnih dovoljenj. Tako preprosto je lahko, če odstranimo posrednike.

CREATIVE COMMONS – »USTVARJALNA GMAJNA«

O posrečenosti slovenskega prevoda imena neprofitne organizacije Creative Commons presodite sami. Razveseli pa dejstvo, da je ta organizacija, ki sicer izvira iz Združenih držav Amerike, prisotna tudi v našem prostoru. V besedah slovenskih prevajalcev uradne strani: »Creative Commons je globalno gibanje, ki se odziva na dve izraziti dejstvi, ki sta značilni za trenutno pravno urejanje ustvarjalnosti oziroma za avtorsko pravo. Prvo je, da je avtorska pravica nujna za dostojanstvo avtorjev in pogosto tudi osnova za zagotavljanje spodbud za ustvarjanje. Drugo je, da je obstoječi sistem avtorskega prava preveč zapleten in nemalokrat celo v nasprotju z interesi ustvarjalcev, kar je postalo še bolj problematično z najnovejšimi zakonodajnimi spremembami, ki so bile sprejete zaradi pojava digitalnih tehnologij.«

Če navedem še en citat: »Creative Commons avtorjem/ustvarjalcem ponuja zelo preprosta in prosto dostopna orodja, s katerimi lahko avtorji/ustvarjalci svoja dela ponudijo javnosti tako, da jih zaznamujejo s svoboščinami, v skladu s katerimi želijo, da dela svobodneje krožijo med uporabniki, vendar tako, da na njih vseeno zadržijo vse tiste pravice po avtorskem pravu, za katere menijo, da jih na delih morajo zadržati.«

DVOJNI C KOT DOPOLNILO ENOJNEGA

V tem je tudi bistvo vse zgodbe – Creative Commons ni nekakšna odprta licenca, ki od avtorja zahteva, da svoje delo popolnoma prepusti javni domeni, ni pa tudi druga skrajnost, ko so vse pravice pridržane in je tako vaše delo, kar zadeva druge ustvarjalne ljudi na našem svetu, mrtvo. »Dvojni C« tudi ni nekakšno nasprotje »Velikega C«, temveč ga dopolnjuje v skladu z zakonom o avtorskih pravicah. Pomembno je, da lahko avtor z brezplačno dostopnimi orodji svoje delo licencira brez posredovanja pravnih organov ali dodatnih stroškov. Licence Creative Commons imajo še eno dobrodošlo lastnost – avtor si jih lahko prikroji po lastni želji in se odloči, natanko katere pravice si želi pridržati in katerih ne. To lahko pride zelo prav, saj je položaj verjetno malce drugačen v primeru, če smo napisali knjigo ali posneli film z zajetnim proračunom, ali pa želimo z nekakšno licenco zaščititi svojo spletno stran, fotografijo ali blog. Zato je treba dobro premisliti, preden se odločimo, katere vrste licenco iz izbora Creative Commons bomo uporabili. Očitno je, da moramo, kot pri vsaki drugi licenci, do dela imeti avtorske pravice. To običajno pomeni, da smo avtorji enega izmed del vrste, ki jo ščiti zakon o avtorskih pravicah (knjige, scenariji, članki in eseji, spletne strani, blogi in druga pisana dela, fotografije, slike, risbe, filmi, računalniški programi, glasba, učno gradivo ...), ali pa smo pravice pridobili na drug način. Creative Commons sicer priporočajo, da za licenciranje računalniških programov raje uporabimo katero od licenc, ki so bile razvite posebej za programsko opremo, kot sta GNU GPL in BSD. Osnovna določila licenc Creative Commons so: »priznanje avtorstva«, »nekomercialno«, »brez predelav« in »deljenje pod istimi pogoji«.

Ta določila lahko pri oblikovanju licence po meri seveda kombiniramo med seboj. Najbolj restriktivna je kombinacija »priznanje avtorstva + nekomercialno + brez predelav«, ki ji uporabniki Creative Commons pravijo tudi »brezplačna reklama«. Taka licenca namreč dovoljuje brezplačen prenos dela, vendar je prepovedano vsakršno spreminjanje ali komercialna uporaba. Takšna licenca je primerna za nekoga, ki si želi s svojim delom ustvariti profit. Izbiramo lahko med šest kombinacijami licenc Creative Commons z dodatkom ene za tiste najbolj nesebične, to je prepustitev dela v javno domeno in odpoved vsem pravicam. Vmes je spekter kombinacij, med katerimi se bo našlo nekaj za vsakega fotografa, blogerja, spletnega oblikovalca, filmarja in glasbenika. Edina stvar, ki je skupna vsem licencam Creative Commons, je to, da vse dovoljujejo zakonito kopiranje datotek in njihovo deljenje prek interneta v (vsaj) nekomercialne namene. Če smo realni, vemo, da se bo to z našim delom zgodilo tako ali tako – legalno ali pa ne. Tako bo pameten ustvarjalec to raje izkoristil, kot pa da bi se proti temu boril.

KJE JIH NAJTI

Kje so torej vsi ti milijoni brezplačno dostopnih mojstrovin, z večino katerih se lahko tudi sami malce ustvarjalno poigramo? Ker je Creative Commons le licenca in je lahko z njo lahko zaščiteno praktično karkoli, so takšna dela razsejana po internetu in zelo težko bi vse zbrali na enem mestu. Vsekakor ne bomo našli strani, ki bi nas lahko povezala na vsak blog, spletno stran in fotografijo, ki so jo ljudje zaščitili z licenco iz nabora Creative Commons. Vseeno pa internet ne bi bil internet, če ne bi obstajalo nekaj strani, ki si to prizadevajo vsaj do neke mere doseči. Te strani zbirajo datoteke, objavljene pod eno izmed Creative Commons ali sorodno licenco, ali vsaj povezave nanje. Pomemben del legalno dostopnih del so tudi dela , ki so se jiM avtorske pravice iztekle in so tako postale last javne domene. Ogledali si bomo nekaj strani, kjer lahko zakonito dobimo knjige, filme, glasbo in druge vrste ustvarjalnih del, ki so objavljena bodisi pod licenco Creative Commons bodisi pod eno izmed sorodnih licenc za programsko opremo ali pa so zaradi izteka avtorskih pravic v javni domeni. V glavnem velja, da ta lahko dela uporabimo tudi v lastnem ustvarjanju – razen če licenca tega ne prepoveduje, kot npr. licenca Creative Commons, ki vsebuje določilo »brez predelav«.

Creative Commons Search
http://search.creativecommons.org/
Začnimo na začetku, in sicer na uradni strani Creative Commons. Ta nam ponuja dokaj uporaben iskalnik, ki išče datoteke, objavljene pod licencami Creative Commons. Omogoča tudi, da si pri nastavitvah iskanja določimo, ali želimo iskali le med datotekami, ki jih lahko uporabimo v pridobitniške namene, ali pa med tistimi, ki jih lahko predelujemo ali uporabimo v lastnem delu. Creative Commons Search ne išče sam, ampak si pri tem pomaga z iskalniki drugih spletnih strani, kot so Google, Yahoo!, Flickr, Blip.tv, OWL Music Search in SpinXpress, s tem da jih zbere na enem mestu in samodejno doda pravila za iskanje le vsebin, zaščitenih z licencami Creative Commons. Če vemo, kaj iščemo, je zato iskalnik dobra izbira.

Creative Commons Content Directories
http://wiki.creativecommons.org/Content_Curators
Za tiste, ki niso čisto prepričani, kaj iščejo, ali pa bi radi le malo pobrskali med zastonjskimi dobrotami in videli, kaj je sploh na voljo, bo uporabnejši imenik vsebin. Ta je prav tako del uradne strani Creative Commons. Vanj se lahko vpišemo tudi sami, če imamo na spletu objavljeno spletno stran z vsebinami pod takšno licenco. Če si ogledamo številke na tem seznamu, lahko vidimo, da so že zdaj zelo velike – digitalna knjižnica IntraText (www.intratext.com/) ima na primer že dvanajst milijonov datotek, ki si jih lahko prosto prenesemo.

MOD Films
http://modfilms.com/
MOD Films je stran, ki bo bolj zanimala filmarje kot navadne smrtnike, ki pač radi kak film prenesemo in ga pogledamo. Tu bodo našli vsebine, ki jih lahko uporabijo pri izdelavi lastnega filma. Ne samo to, MOD Films si prizadeva za uporabo in popularizacijo novih načinov produkcije in prikaza sedme umetnosti, pri čemer si radi pomagajo z računalniško grafiko in drugimi pridobitvami digitalne tehnologije. Vsekakor zanimivost, ki je ne sme prezreti noben sodobni vizualni ustvarjalec.

LegalTorrents
http://beta.legaltorrents.com/
Kot na drugih spletnih straneh, ki ponujajo malo manj legalne datoteke torrent, lahko tudi tu iščemo in brskamo med datotekami različnih kategorij, kot so slike, filmi, knjige, glasba in podobno. V primerjavi z drugimi stranmi z datotekami te vrste LegalTorrents v svojih strežnikih ne gosti le datotek torrent, ampak tudi tarčne datoteke. Prenosi so zato zanesljivejši in obstaja selekcija kakovosti, saj vzdrževalci strani ne zapravljajo dragocenega prostora za vsako skrpucalo, ki ga kdo objavi pod licenco Creative Commons. Seveda bi lahko rekli, da je zaradi tega manjša tudi izbira, vendar ne bodimo drobnjakarski – na strani LegalTorrents bo vsakdo gotovo našel kaj zase, saj je zbirka datotek resnično bogata.

Public Domain Movie Torrents
www.publicdomaintorrents.com/
Čeprav filmi na tej strani niso zaščiteni z licencami Creative Commons, pa so v javni domeni – to pomeni, da nihče ni lastnik avtorskih pravic (v tem primeru zato, ker so se iztekle) in lahko potemtakem vsakdo uporablja in konzumira njihovo vsebino po mili volji. Kot lahko pričakujemo od nečesa, čemur so se avtorske pravice iztekle, lahko tu pričakujemo stare, če smo malo prijaznejši, »klasične« filme. Ti so lepo razporejeni v kategorije po žanru, nekaj pa si jih lahko ogledamo tudi kar na spletni strani prek streaminga. Stran je idealna za ljubitelje filmske klasike in nostalgije.

Moj mikro, Oktober 2008 | Špela Šalamon