Pred leti me je nekdo vprašal, koliko podatkov je mogoče spraviti na eno 5,25-palčno disketo. »Za 1,2 MB,« sem mu odgovoril. »Neee, koliko je to tipkanih strani?« Pa sem bil malce v zadregi. Iz nje mi je pomagalo malce matematike. Če je ena črka en bajt, na avtorski strani (takrat sem se že ukvarjal s tem poslom in sem vedel, koliko znaša ena avtorska stran) pa 1860 znakov (danes se za avtorsko stran šteje 1500 znakov), sem ugotovil, da je ena tipkana stran nekaj manj kot 2 KB. To pomeni, da je v enem megabajtu okoli 500 tipkanih strani, torej ena disketa torej premore okoli 600 tipkanih strani besedila. Uhhh, toliko? No ja, ne ravno. To bi veljalo v primeru, ko bi besedilo pisali brez kakršnih koli oblikovnih dodatkov in v navadnem »editorju«, kot je zdaj na primer Beležnica v okolju Windows. Tam načeloma še velja, da je en znak en bajt, v sodobnih urejevalnikih pa nikakor ne. Če na primer v Beležnici shranimo besedilo, dolgo 800 znakov, bo velikost datoteke nekaj več kot 4 KB, če pa to isto besedilo shranimo v Wordu, se velikost datoteke poveča za faktor šest in znaša nekaj več kot 24 KB. Torej lahko na eno omenjeno disketo shranimo šestkrat manj besedila, napisanega v Wordu, kot če bi enako besedilo pisali v Beležnici. Zato je neposredna primerjava tipkanih strani in količine podatkov dokaj nezanesljiva, a nekakšno primerjavo je vendarle dobro imeti.

BAJTI V »PREVODIH«

Zato smo izdelali seznam ali tabelo, v kateri smo približno opisali, koliko podatkov bi neka pomnilna enota vsebovala. Za lažjo predstavo smo veliko vrednosti zaokrožili navzgor ali navzdol in jih tako približali dejanskim medijem, ko so bili in so še na voljo.

Zoran Banović