Pomanjkanje barv doda sliki element dramatičnosti, poudarja linije in tonski razpon. Pri izdelavi črno-bele slike moramo biti pozorni na tri glavne elemente: osvetlitev, dinamični razpon in šum.

OSVETLITEV

Klasični film v analogni fotografiji je veliko popustljivejši, kot so današnje digitalne kamere. Če smo pri slikanju s filmom motiv brez zadržkov preosvetlili in pri razvijanju to odpravili, je pri digitalni fotografiji kvečjemu nasprotno. Na osvetlitev moramo biti zelo pozorni, sliko pravilno osvetliti ali raje podosvetliti, sicer bomo izgubili vse podrobnosti v svetlih področjih. Ker barva sliki doda dodatno dimenzijo, so preosvetljena območja pri barvni sliki ponavadi manj moteča kot pri črno-beli fotografiji.

DINAMIČNI RAZPON

Digitalne kamere pri barvni fotografiji pazijo predvsem na šum, zato so (pre)osvetljena področja velikokrat brez finih podrobnosti. Da bi tu pridobili fine podrobnosti, bi jih bilo treba potegniti iz srednjih tonov, za srednje tone bi potem podrobnosti potegnili iz temnih tonov, kar pa povzroči šum. Zato se aparati temu izogibajo, posledica je sicer manj šuma, a tudi manj podrobnosti v svetlih področjih. Pri črno-beli fotografiji pa so podrobnosti v svetlih področjih ponavadi bolj zaželene kot nizek šum. Zato je v tem primeru sliko bolje podosvetliti, ohraniti podrobnosti v svetlih področjih in jih še povečati z dvigom osvetlitve in manipulacijo barvnih kanalov pri poznejši obdelavi slike. Rezultat bo slika z veliko podrobnostmi v svetlih področjih, velikim dinamičnim razponom in finim šumom v temnih področjih. Seveda pa ne smemo slike toliko podosvetliti, da se izgubijo podrobnosti v temnih področjih. Previdno! Za doseganje velikega dinamičnega razpona je pri digitalnih aparatih zelo uporabna tudi funkcija Bracketing, s katero naredimo več različno osvetljenih verzij slike ter jih nato združimo v eno ali uporabimo najprimernejšo.

ŠUM

Pri barvni fotografiji si šuma ponavadi ne želimo, pri črno-beli fotografiji pa je velikokrat zaželen. Šum doda sliki dimenzijo, ki smo ji jo z odstranitvijo barv odstranili. Šum lahko ustvarimo že med fotografiranjem (s povečanjem ISO-občutljivosti aparata), lahko pa ga dodamo tudi pozneje, pri obdelavi v računalniku. To je velikokrat tudi izbira zahtevnejših fotografov, saj digitalni šum ni enak šumu analognih aparatov. S pravilnim filtrom ali celo poskenirano sliko filmskega šuma pa to uspešno nadomestimo tudi pri digitalni sliki.

POSTPROCES

Za čim uspešnejšo manipulacijo slik pri obdelavi v računalniku je idealno fotografirati v načinu RAW in sliko obdelati v primernem RAW-razvijalcu. RAW ohrani največ podrobnosti in omogoča veliko mero manipulacije brez večje izgube kakovosti. Čeprav lahko barvno sliko pretvorimo v črno-belo že v programu RAW, si bomo danes pogledali kako to storimo v Photoshopu.

V Photoshopu lahko do posameznega učinka pridemo na več načinov in črno-bela pretvorba ni izjema. Na voljo imamo veliko že privzetih načinov, da o dodatnih vmesnikih niti ne govorimo. Kateri pa je pravi oziroma najboljši, je nemogoče reči. Tako kot pri fotografiranju je tudi pri poznejši obdelavi vse odvisno od posameznika in tudi motiva slike. Kaj kdo želi, kaj je komu všeč, kaj si želi doseči. Najbolje je eksperimentirati in poiskati način, ki nam najbolje ustreza v danem trenutku za posamezno sliko.

Eden najenostavnejših načinov za pretvorbo barvne slike v črno-belo je prek menija Image / Mode /Greyscale. Photoshop sliko spremeni po svojih algoritmih, rezultat pa je velikokrat ploska slika brez dramatičnosti in premalo kontrasta.

Drug, tudi zelo enostaven način je zmanjševanje nasičenosti barv. To storimo preko menija Image /Adjustments /Desaturate. Rezultat je podobna slika kot pri različici greyscale, z malenkost močnejšim kontrastom. Črne barve so izrazitejše.

Veliko natančnejši, pa tudi zahtevnejši način pretvorbe je mešanje barvnih kanalov oziroma Channel Mixer. Najdemo ga v meniju Image /Adjustments /Chanell Mixer omogoča pa manipulacijo s spreminjanjem posameznih barvnih kanalov. To omogoča natančen nadzor nad posameznim delom slike in velikokrat zelo zadovoljive rezultate. Pred začetkom spreminjanja odkljukamo možnost Monochrome, nato po želji spremenimo vrednosti vsakega kanala. Vsota vseh kanalov naj bi bila čim bližje 100 %, kar bo ohranilo enakomerno svetlost čez vso sliko. Seveda pa je vse odvisno od vaših želja.

Podobno kot pri načinu Channel Mixer tudi pri tehniki Channel Layers spreminjamo posamezne barvne kanale, le da imamo tu še večji nadzor nad sliko. Za začetek vse barvne kanale (channels) spremenimo v sloje (layers). Odpremo paleto Channels in Layers. V paleti Channels kliknemo na rdeči kanal, označimo vse (Ctrl+a), kopiramo (Ctrl+c), kliknemo na kompozitni RGB-kanal, prestopimo v paleto Layer in podvojimo (Ctrl+v). Photoshop ustvari nov sloj z vsebino rdečega kanala. Sloj preimenujemo v »RED« in postopek ponovimo za preostala dva kanala (če delamo s sliko CMYK, bomo imeli štiri kanale). Preden pa se lotimo kopiranja drugega kanala (in tudi tretjega ter četrtega), moramo obvezno skriti (visibility) vse novo ustvarjene sloje. Vedno moramo kopirati samo vsebino originalne slike, ne novo ustvarjenih slojev. Za še natančnejši nadzor lahko ustvarimo še dodatni sloj za nadzor svetlosti. V paleti Layers podvojimo sloj originalne slike, ga spremenimo v Lab (Image /Mode /Lab) ter iz palete Channel kopiramo kanal Lightness po enakem postopku, kot smo podvajali barvne kanale. (slika5) Ko imamo izdelane vse sloje, lahko vsakemu dodamo svojo masko. To storimo prek gumba Add Layer Mask na dnu palete Layer ali preko menija Layer /Layer Mask /Reveal All. (slika6) Tako smo pripravljeni za delo. Kako poteka delo z maskami, smo si ogledali v eni izmed prejšnjih številk revije, tako da ni potrebno nič drugega, kot da sliko po želji spremenimo.

Verjetno najenostavnejša, najhitrejša in z zadostno mero nadzora pa je možnost Black & White (Image /Adjustments /Black & White). Podobno kot s Channel Mixerjem tudi tu spreminjajo barvne kanale, le da jih imamo na voljo kar šest. Na voljo je tudi možnost Tint, če želimo sliki dodati barvni pridih v slogu Sephie, na primer. Podobno lahko naredimo z uporabo sloja Hue/Saturation.

Pogledali smo si samo nekaj načinov pretvorbe barvne slike v črno-belo. Za to opravilo v Photoshopu obstaja tudi veliko vmesnikov in akcij, ki delo opravijo hitro in enostavno. A ponavadi z bolj omejeno možnostjo finih nastavitev. Najbolje je poskusiti in poiskati način, ki nam najbolje ustreza. Za dodatno referenco pa pobrskajte po spletu za črno-belimi mojstri, kot sta Ansel Adams in Henri Cartier-Bresson.

Objavljeno: Moj mikro, Marec 2008 | Matic Kos