Eden najbolj zabavnih trikov, ki delujejo v bolj ali manj vseh spletnih brskalnikih, je hiter vpis naslova. Pisanje www.nek_dolgi_spletni_naslov.com je dokaj zamudno opravilo. Brskalnik sicer ne more vedeti, kaj je vaš 'nek_dolgi_spletni_naslov', lahko pa bi vedel, kaj je to www in com. In tudi ve. Če na primer v brskalnikovo naslovno vrstico vpišete Google in nato namesto Enter pritisnete Ctrl + Enter, se bosta dodatka www in com vpisala kar sama.

Firefox je eden najbolj uporabljanih brskalnikov tako v svetu kot tudi pri nas. Če večkrat obiskujete ene in iste spletne strani, pozna ta brskalnik zanimivo možnost, ki že ob zagonu odpre vse strani. Te so nato do neke mere tudi ločene od tistih, ki jih odpirate ročno. Če na primer pogosto obiskujete spletno stran www.mojmikro.si, jo lahko dodate v Firefox tako, da se odpre ob vsakem zagonu brskalnika. Pri Mozilli temu pravijo pripenjanje zavihka, poteka pa tako, da na imenu zavihka desno kliknemo in izberemo Pripni zavihek. Zavihek se nato zmanjša do te mere, da je vidna le ikonica, ki pa je ločena od klasičnih zavihkov. Tako lahko dodamo tudi druge spletne strani. Na sliki je vidno, da smo v Firefox pripeli zavihke spletnih strani Moj mikro, Facebook in Gmail.

Pogosto obiskane spletne strani lahko v Firefoxu pripnemo v vrstico zavihkov tako, da se naložijo ob vsakem zagonu brskalnika. V našem primeru smo pripeli spletne strani Moj mikro, Facebook in Gmail.

Tudi v brskalnikih najdemo nekaj kombinacij tipk, ki lahko pridejo še kako prav. Za delo z zavihki so zelo koristne kombinacije Ctrl + T, ki odpre nov zavihek, Ctrl + tabulator, s katerim se premikamo med odprtimi zavihki, in Ctrl + Shift + tabulator za ponovno odprtje po pomoti zaprtega zavihka.

Čeprav obstajajo zaznamki, priljubljene ali kakor koli že imenujemo označene spletne strani že celo večnost, jih veliko ljudi še vedno ne uporablja ali pa jih uporablja zelo površno. Zaznamki so nekaj, kar krepko olajša delo z brskalniki, in prava škoda bi bila, če jih ne bi uporabljali. Posebno danes, ko nudijo brskalniki zelo dobre možnosti organizacije zaznamkov tako, da se je v njih mogoče lepo znajti tudi takrat, ko jih imamo zelo veliko. Zaznamke je namreč mogoče združevati v skupine oziroma mape in jih prikazati v vrstici zaznamkov tako, da je jasno vidno, kaj je v njih. Zato si le vzemite čas in zaznamke uredite tako, da bodo imeli neki smisel, in videli boste, da bo brskanje po spletu dobilo povsem novo razsežnost.

Primer zaznamkov, urejenih glede na vsebino. Imamo mapo Fast Dial, kjer so shranjene najpogostejše strani, mapo YU, kjer imamo bližnjice do časopisnih hiš s področja nekdanje Jugoslavije, mapo Trgovine, kjer so bližnjice do spletnih trgovin, in mapo Novice, kjer najdemo novice, ki jih redno prebiramo.

Poleg trikov glede same uporabe brskalnikov obstaja tudi cela vrsta spletnih strani, ki vam tako ali drugače lahko pomagajo pri vsakdanjem delu. Pri tem ne mislimo na kakšne visokoleteče storitve v oblaku, ampak na preproste strani, ki na prvi pogled ponujajo malenkosti, ki pa pridejo še kako prav. Na primer spletna stran timer-tab.com. Gre za nekaj popolnoma preprostega – uro z alarmom. Če se nam kam mudi ali imamo ob točno določeni uri opravek, si sicer lahko alarm nastavimo na telefonu, še lažje pa je, da ga nastavimo kar v brskalniku. Verjemite, prav zabavno in koristno je.

Timer-tab.com je spletna stran, na kateri si lahko nastavimo alarm. Na prvi pogled presenetljivo, a v praksi dokaj uporabno.

Zelo uporaben je tudi Google. V prvi vrsti seveda kot iskalnik, vendar gre še za veliko več. Uporabimo ga lahko kot pretvornik enot, računalo in še kaj. Če nas na primer zanima, koliko metrov je 45 čevljev, v okno iskalnika vpišemo izraz '45 ft to m' (brez narekovajev seveda) in že dobimo rezultat, da je to 13,716 metra. Če nas recimo zanima pretvorba iz ene valute v drugo, je postopek podoben. Koliko evrov je 120 funtov? V Google vpišemo '120 GBP to €' in dobimo podatek, da bomo za 120 funtov dobili 147,954 evra. Kaj pa računanje? Tudi to je izvedljivo. Mogoče ni tako preprosto kot z računalom, a v sili je več kot uporabno. Če v iskalnik vpišete recimo '45*824', boste dobili rezultat množenja. Pri tem je zanimivo to, da je mogoče uporabiti tudi besede. Če hočete na primer 45 milijonov deliti z 823, lahko vpišete izraz '45 million / 823' in Google bo zadevo razumel. A pazite, uporabite angleščino. Slovenskih milijonov ne razume. Računati pa je mogoče tudi bolj zapletene matematične izraze, recimo '8*7+(sqrt 16)^4' ali kaj podobnega.

Prek Googlovega iskalnika je mogoče tudi računati in pretvarjati različne merske enote, valute in podobno.

S tem pa Googlovih dobrot še ni konec. Recimo, da vas zanima, kdaj bo pristalo letalo z vašim šefom. Če v iskalnik vpišete številko leta, recimo AirJet 1234, vam bo Google postregel z vsemi podatki o letu. Podobno je z vremenom, kjer je dovolj, da v iskalnik napišete »weather Mesto« in prikazala se vam bo vremenska napoved za to mesto.

Moj mikro, November December 2012 | Miha Gradišnik |