Stvar, ki jo bralec opisuje, je sicer res nadležna, vendar ima lahko čisto legitimen vzrok oziroma namen. Vzemimo primer, ko morate v kak spletni formular vpisati večjo količino podatkov. Če nekje na polovici ali pred koncem stran pomotoma zapremo in izgubimo vse, kar smo napisali, je lahko to še precej bolj zoprno kot pa potrjevanje zapiranja strani. Kakor koli že, tovrstna okna so izdelana s pomočjo kode v Java-scriptu, ki je vgrajena v spletno stran. To pa pomeni, da je za preprečevanja tovrstnih oken dovolj, da v brskalniku onemogočimo Java-script.

V Firefoxu Java-script najlažje onemogočimo tako, da v naslovno vrstico vpišemo about:config. Nato v iskalno vrstico začnite pisati izraz javascript.enabled. Ko se pojavi na zaslonu, ga dvojno kliknite, s čimer bo vrednost iz true spremenila v false, celoten izraz pa se bo zapisal v krepki pisavi, kar je znak, da njegova vrednosti ni tista, ki je bila privzeta. In to je vse. Če želite Java-script spet vključiti, postopek ponovite. Seveda je postopek mogoč prek menijev, vendar smo se odločili, da vam prikažemo hitrejšo, »hekersko« metodo.

V Chromu je postopek tak, da izberemo Nastavitve, izberemo Prikaži dodatne nastavitve, pritisnemo gumb Nastavitve vsebine in v oknu, ki se odpre, poiščemo razdelek JavaScript. V njem izberemo Nobenemu mestu ne dovoli izvajanja JavaScripta in z gumbom Končano zapremo okno.

V Internet Explorerju lahko Java-script onemogočimo tako, da izberemo gumb za nastavitve, v njem Internetne možnosti, v njem razdelek Varnost, nato pa gumb Raven po meri. V seznamu možnosti se premaknemo navzdol, dokler ne najdemo nastavitve Skriptno izvajanje, kjer pri Aktivno skriptno izvajanje izberemo Onemogoči.

Če Java-script izključimo (Firefox, Chrome in IE) oziroma onemogočimo, nas brskalnik več ne bo spraševal po potrjevanju zapiranja spletne strani, vendar moramo vzeti v zakup tudi to, da lahko, če izpolnjujemo kak daljši spletni obrazec ali uporabljamo spletno pošto in po pomoti zapremo okno ali pritisnemo gumb Nazaj, izgubimo vse, kar smo napisali.

Moj mikro, november – december 2014 | Miha Gradišnik