Vzemimo kar moj primer. Pri pripravi MikroCD-ja, shranjujem programe, ki bodo na njem, v mapo DL, ki je na disku D, in to v mapi Moj mikro\MikroCD. Kadar koli v Raziskovalcu hočem do te mape, moram torej najprej na disk D, nato odpreti mapo Moj mikro, nato v njej mapo MikroCD in v njej mapo DL. In to je zoprno. Ali ne gre lažje? Gre. In to s starim DOS-ovim ukazom SUBST, ki omogoča prirejanje poljubne mape tako, da ta postane navidezni trdi disk. Kako to izvedemo?
Ukaz SUBST mora imeti obliko:
Subst x: y:\{pot}\mapa
In kaj pomenijo ti parametri? Parameter X pomeni črko oziroma oznako pogona, ki ga bomo priredili določeni mapi, Y je disk, na katerem je ta mapa, pot in mapa pa označujeta pot do te mape. Za lažjo predstavitev si oglejmo, kako bi bilo videti, če bi mojo mapo d:\Moj Mikro\MikroCD\DL priredili disku L.
Najprej zaženemo Ukazni poziv. In kaj je to? To je v bistvu program CMD, ki je sistemski program okolja Windows. Najdemo ga v mapi Pripomočki menija Start, lahko pa ga zaženemo tudi tako, da izberemo Start/Zaženi in v ukazno vrstico vpišemo CMD. Prikazalo se bo DOS-ovo okno, v katerega vpišemo ukaz:
Subst L: D:\«Moj Mikro«\MikroCD\Dl
Verjetno vas je zbodlo v oči, da je Moj Mikro zapisan v narekovajih. To je zato, ker je v imenu mape presledek, česar si ukazna vrstica ne zna prav razložiti. Presledek je namreč tudi med Subst in L: ter med L: in D: in zato je sistem zmeden. Presledek mu namreč pomeni ločevanje posameznih parametrov ukaza. In ker Mikro ni parameter, moramo sistemu to nekako dopovedati. In to naredimo z narekovaji.
Če zdaj odpremo orodje Raziskovalec ali Moj računalnik vidimo, da smo dobili nov disk z oznako L:, ki nas pripelje neposredno v mapo d:\Moj Mikro\MikroCD\DL. To pa je že bolj praktično, ali ne?
Teh zamenjav lahko naredimo več. Težava pri tem je lahko, da potem pozabimo, kateri »disk« zastopa katero mapo. Zato je smotrno, da vse te nove diske nato preimenujemo in jim damo kakšna priljudnejša imena, da ne bomo imeli deset zapisov Lokalni disk. Preimenovanje je enostavno, saj z desno tipko kliknemo oznako diska in izberemo ukaz Preimenuj.
ŠE LAŽJE DO MAP
Obstaja pa še en način, kako enostavno do map, ki so globoko na lokalnem disku ali nekje v omrežju. Prek priljubljenih povezav, ki jih poznamo iz Internet Explorerja. Če zaženemo Moj računalnik ali Raziskovalec vidimo, da imata med meniji tudi ta dva ukaz Priljubljene. In ker sistem Windows omogoča odprtje priljubljenih internetnih strani kar preko Raziskovalca, hkrati pa omogoča dodajanje lokalnih in omrežnih map med priljubljene, lahko vse to izkoristimo za to, da sprehod po našem disku naredimo prijaznejši.
Pa najprej opišimo, kaj bomo naredili. Najprej bomo vsebino seznama Priljubljene nekoliko predelali tako, da bodo v njej tri mape – mapa Internet, Lokalni disk in Omrežje. Nato bomo internetne povezave prestavili v mapo Internet, v mape Lokalni disk in Omrežje pa bomo dodali povezave do lokalnih map.
Najprej moramo torej predelati vsebino mape priljubljene. Odpremo jo tako, da izberemo Start/Zaženi in v ukazno vrstico vpišemo ukaz Favorites. Odpre se mapa, v kateri imamo bližnjice oziroma povezave do svojih priljubljenih spletnih strani. V tej mapi tvorimo tri nove mape: Internet, Lokalni disk in Omrežje. Zdaj vse priljubljene internetne povezave prenesemo v mapo Internet. Nato poiščemo mape na lokalnih trdih diskih, ki bi jih radi postavili med priljubljene. Vsako mapo najprej označimo, nato pa izberemo Priljubljene/Dodaj med priljubljene, v oknu pa izberemo mapo Lokalni disk, da se bo bližnjica dodala v to na novo narejeno mapo. Enak postopek nato izvedemo še z omrežnimi diski oziroma mapami.
Zdaj vse skupaj zapremo in zaženemo Raziskovalec ali Moj računalnik. Ob izbiri Priljubljene se bodo pokazale tri mape, ki smo jih izdelali, v njih pa vse bližnjice. Pri tem je seveda treba vedeti, da smo s tem predelali tudi priljubljene povezave, kot jih prikaže Internet Explorer, a če pretehtamo koristi, ki jih od trika odnesemo, to pravzaprav ni nevšečnost.
Objavljeno: Moj mikro, April 2008 | Zoran Banovič |
