Od takrat naprej se je zvrstilo kar nekaj različic Windows. Če jih vse skupaj postavimo v neki seznam in opremimo s časom izida, dobimo precej zanimivo razpredelnico, iz katere je mogoče razbrati marsikaj in nekako tudi začutiti, kako je Microsoft »dihal« vsa ta leta. Spomnimo se, da je bilo leta 1995 rečeno, da bo podjetje izdalo novo različico sistema vsake dve do tri leta. In res je bilo nekaj časa skoraj tako. Leta 1998 smo dobili Windows 98, leta 2000 Windows Me, potem pa je Microsoft ugotovil, da dve različni verziji pravzaprav nimata nobenega smisla, in leta 2001 smo dobili Windows XP. Ta je bil na voljo v več različicah, poslovnih in domačih, a pod enim imenom, kar je nekoliko zmanjšalo zmedo. Tu pa se je zadeva, vsaj kar zadeva pogostnost izidov, nekoliko spremenila. Sistem XP je uradno »vladal« vsaj pet let, ko je leta 2006 izšla Vista, dejansko pa je bil glavni vse do izida Windows 7 leta 2009, torej še tri leta, saj se Vista ni prijela.

Pri pregledu razpredelnice je zanimivo opazovati tudi, kako se je Microsoft spravljal nad problematiko popravkov. Pri Windows 95 ni bilo takšnih servisnih paketov, kot jih poznamo pozneje. Popravki so bili na voljo v obliki tako imenovanih OSR (OEM Service Release), servisnih izidov za proizvajalce originalne strojne opreme, torej računalnikov. To je pomenilo, da domači uporabniki niso mogli kar tako namestiti popravkov, ampak so se morali odločiti za nadgradnjo sistema. Obstajali pa so servisni paketi za Windows NT. In tudi tu je bil Windows XP prelomnica, saj je bil prvi, ki je bil teh paketov deležen tudi za domače uporabnike. Je potem sploh čudno, da se Windows XP drži že enajst let in da ga mnogo uporabnikov noče zamenjati za kaj novejšega kljub varnostnim opozorilom in grožnjam o prekinitvi tehnične podpore? Naj se sliši še tako čudno, a Microsoft je s tem, ko je z Windows XP (končno) naredil zanesljiv sistem, pljunil v lastno skledo, saj nam dolgo časa ni mogel prodati česa novega. Visto je sicer pompozno napovedoval, a uporabniki niso planili nanjo. Šele ko jo je Microsoft dodelal do te mere, da jo je lahko »preimenoval« v Windows 7 in ponudil resnično nekaj zanimivega, so se uporabniki začeli pogosteje odločati za prehod. A se tudi tu postavlja vprašanje, ali bi bilo tako, če Microsoftu ne bi pomagali proizvajalci računalnikov, ki Windows 7 nalagajo na nove naprave in uporabniku skoraj ne dajejo več možnosti izbire. Če bi jo ti imeli oziroma še lahko kupili sistem z Windows XP, je vprašanje, kako uspešna bi bila sedmica.

Lahko ob pogledu na razpredelnico pridete še do kakšnega zanimivega sklepa?

Moj mikro, junij 2012 | Zoran Banovič |