Če smo kdaj računalnik postavili v funkcijo mirovanja, je na disku nastala datoteka hiberfil.sys, ki jo vidimo le, če imamo vključen prikaz zaščitenih in skritih datotek.

Hiberfil.sys je datoteka, v kateri sistem shranjuje podatke, ko računalnik postavimo v stanje mirovanja. Če ga v to stanje pogosto spravljate, je vse tako, kot bi moralo biti, če pa ste to naredili le enkrat, da vidite, kako deluje, potem pa nikoli več, lahko to datoteko zbrišete in s tem pridobite približno toliko prostora, kot imate delovnega pomnilnika. A morda je na to temo dobro povedati nekaj več.

Potreba po obstoju datoteke hiberfil.sys se je pojavila takrat, ko so ugotovili, da računalnik med zagonom in ustavljanjem porabi kar nekaj energije. In ker je »sok« v baterijah prenosnikov zelo dragocena zadeva, so se za njegov obstoj trudili z dveh strani. Prva je bila izdelava boljših baterij, druga pa izdelava sistema oziroma programske opreme, ki bi bila čim manj potratna. In ideja mirovanja (hibernacije – od tod ime hiberfil) je prav v tem. Razlika med ugašanjem računalnika in stanjem mirovanja je v tem, da v stanju mirovanja sistem naredi nekakšno sliko sistema z vsemi zagnanimi programi, odprtimi datotekami in podobnim in to sliko shrani na disk v obliki datoteke. Ko sistem »zbudimo«, ta ne bo nalagal vsega od začetka, ampak bo stanje prebral kar iz te datoteke, kar pospeši tako ugašanje kot zagon računalnika in s tem tudi varčevanje z energijo.

Kot smo zapisali, je datoteka hiberfil.sys velika toliko, kot je v računalniku vgrajenega delovnega pomnilnika (RAM). To pri sistemih, kjer imamo večje trde diske, običajno ni problematično, težava pa nastopi v primeru, ko smo disk dodobra napolnili. In če stanja mirovanja ne uporabljamo, je ta datoteka nepotrebna in z njenim brisanjem lahko pridobimo kak gigabajt prostora, kar tudi ni zanemarljivo. In kako zadevo zbrisati? Kar s tipko Delete sicer gre, a kaj, ko se datoteka vrne. Če se je hočemo trajno znebiti, moramo izključiti možnost mirovanja.

To je v Windows XP dokaj preprosto. Vse, kar je treba narediti, je, da odpremo Nadzorno ploščo, v njej izberemo Možnosti porabe, se postavimo v razdelek Mirovanje in izključimo možnost Omogoči mirovanje. Druga možnost je bolj »hekerska« in daje videz, kot da ste poznavalec. Izključite jo namreč lahko tudi preko DOS-ove ukazne vrstice, kar je opisano malce naprej.

V Windows XP lahko datoteko hiberfil.sys odstranimo z ukinitvijo možnosti postavljanja računalnika v stanje mirovanja.

V sistemih Windows Vista in Windows 7 pa zadeva ni tako preprosta. Prek grafičnega vmesnika, torej prek Nadzorne plošče, je datoteko skoraj nemogoče zbrisati. Nastavitve zanjo so namreč skrite v več nastavitvah možnosti porabe. Tudi če v Nadzorni plošči v Sistem in varnost > Možnosti porabe energije > Uredi nastavitve načrta izberemo možnost Spremeni dodatne nastavitve porabe energije in odstranimo vse, kar je povezno s hibernacijo, kot se to stanje imenuje v teh dveh sistemih, se bo datoteka še vedno pojavljala.

V sistemih Windows Vista in Windows 7 preko nastavitev v grafičnem načinu ne moremo ukiniti datoteke hiberfil.sys.

Edini način, da se je dejansko znebimo, je preko DOS-ove ukazne vrstice. Zaženemo jo, nato pa v njej vpišemo ukaz:

powercfg.exe -h off

Sistem Windows bi moral v vseh primerih, torej ne glede na to, ali ga uporabimo v Windows XP, Visti ali 7, zbrisati datoteko hiberfil.sys. Če je ni, jo lahko zbrišemo ročno.

Če hočemo možnost mirovanja spet vključiti, jo prek ukazne vrstice vključimo z ukazom:

powercfg.exe -h on

Moj mikro, Junij 2010 | Zoran Banovič |