Ti so v obliki USB-ključkov ali pa so celo čisto pravi trdi diski, spravljeni v varno ohišje, iz katerega moli priključek USB. To je sicer vse lepo in prav, a težava je v tem, da je teh naprav zdaj kar nekaj, še večja pa, da se pomnilniški mediji računalniku »predstavijo« kot izmenljivi diski in računalnik jim dodeli črko pogona. Tako imamo lahko v računalniku pravo zmešnjavo in včasih je ključek USB ali USB-trdi disk, ki smo ju priključili v računalnik, dokaj težko najti. Kaj lahko naredimo?
Ena od možnosti je, da damo ključku ime. To je sicer v redu, a še ne pomeni, da ga bo dosti lažje najti. Obstaja še kakšna možnost? Če v Raziskovalcu nastavimo pogled tako, da se vsebina prikaže kot sličica, vidimo, da ima tudi vsak disk svojo ikono. A te večinoma popolnoma enake – za vse trde diske je ena, za izmenljive druga, za optične (CD, DVD), pa tretja. Iz tega ravno ne moremo kar preprosto ugotoviti, katerega ikona predstavlja. Kaj pa, če nam bi uspelo ikono spremeniti? Kaj če bi recimo ključkom USB dodelili posebno ikono in enako tudi zunanjim diskom? To bi bilo že nazorneje. A kako? Zadeve sistemsko vsekakor ne bo mogoče rešiti. Računalnik vse pomnilniške medije na USB-ju obravnava enako in jim dodeli ikono, predvideno za izmenljive medije. Rešitev moramo torej iskati v smeri »predelave« svojih ključkov. To pa pomeni, da želimo na ključek shraniti sličico oziroma ikono in zraven še ukaz, ki bi ga računalnik prepoznal tako, da bi namesto klasične ikone izmenljivega diska USB postavil to, našo. Kako to narediti. Zadeva je pravzaprav popolnoma preprosta. Odpremo Beležnico in vanjo vpišemo dve vrstici:
[autorun]
icon=MojaIkona.ico
Datoteko shranimo na ključek z imenom Autorun.inf. Zdaj pa potrebujemo še sliko oziroma ikono. Ta je lahko načeloma kakršna koli slika v formatu BMP ali ICO, le da je omejena z dimenzijami – te so lahko 32 x 32, 64 x 64 ali 128 x 128 pik. Precej zanimivih in simpatičnih ikon je mogoče najti na spletu (recimo www.iconarchive.com/), lahko pa uporabite tudi karkoli drugega – sam sem na primer uporabil kar fotografijo ključka, ki sem jo našel na spletu, in jo s programom IrfanView, ki ga med drugim najdete na MikroDVD-ju, priloženemu reviji, shranil v formatu ICO in z imenom, zapisanim v datoteki Autorun.inf. Sličico torej predelamo na pravo dimenzijo, jo shranimo z imenom MojaIkona.ico oziroma z imenom, ki smo ga vpisali za enačajem v vrstici icon.
Če zdaj osvežimo pogled ali ključek iztaknemo in ponovno vključimo, vidimo, da se je njegova ikona spremenila in da je v seznamu diskov lepo viden.
Pa še nekaj lahko naredimo. Če nočemo, da sta datoteki Autorun.inf in MojaIkona.ico vidni, ko brskamo po ključu, ju lahko označimo za skriti. To naredimo tako, da ju označimo, kliknemo z desno tipko in izberemo Lastnosti. V oknu nastavitev nato določimo, da sta datoteki skriti in samo za branje. Če v Raziskovalcu nimamo vključenega prikaza skritih datotek, bosta obe nevidni in ju ne bomo mogli po nesreči zbrisati. Razen seveda, če bomo ključek formatirali. Zato si je dobro obe datoteki shraniti kam na trdi disk (ne v korensko mapo) in ju v primeru, ko ju na ključku izgubimo, preprosto prekopiramo nazaj na ključek in označimo kot skriti in samo za branje.
Objavljeno: Moj mikro, Marec 2008 | Zoran Banovič |
