Malce smo se poigrali tudi mi in našli nekaj rešitev, ki so sicer malce čudne, a delujejo. Zelo pomembno pri tem pa je, da imate možnost stike kakor koli izvoziti tako, da jih bo mogoče shraniti v računalniku. Če ste poleg starega telefona dobili kakšno programsko opremo ali če uporabljate spletno storitev tipa M:rokovnik, potem bo zadeva delovala, če pa ste res omejeni le na prenos prek kartice SIM, pa bo treba stike žal urediti ročno, če jih telefon ne bo znal uvoziti tako, kot je treba.

No, vzemimo, da imate možnost izvoza stikov v storitev M:rokovnik. Če imate vse stike shranjene na tem mestu, potem je zdaj najboljši trenutek, da jih pregledate, prečistite, dopolnite, dodate predpono +386 in podobno. Nato te podatke izvozite v datoteko tipa VCF (vCard) in jo shranite na lokalni disk. V storitvi Live, Hotmail, Gmail ali na podobni odprite nov račun elektronske pošte in vanj uvozite to datoteko. Večina jih format pozna, tako da ne bi smelo biti težav. Zdaj preglejte, če je s stiki vse v redu. Če je, potem stike s kartice SIM izbrišite, kartico vstavite v telefon in ga vključite. Zdaj dodajte nov račun za elektronsko pošto in v njem določite, naj se sinhronizirajo le stiki. Sprožite sinhronizacijo in zadeva je rešena.

In zakaj takšno kompliciranje? Microsoft je tisti, ki je zadevo res nerazumljivo zapletel. Če imate namreč svoj račun Live in njegove podatke vnesete v »svež« telefon takoj ob priklopu, boste dobili dostop do tržnice (Marketplace), ta račun pa se bo dodal tudi med tiste, ki se preverjajo za elektronsko pošto. Če je to vaš dejanski račun, bi lahko to bilo čisto v redu, a v zadevo se je prikradel en hrošč − pri tem računu je mogoče sinhronizirati le sporočila, ne pa imenika. Če hočemo imeti še imenik, moramo uporabiti drug račun Live, Gmail, Hotmail ali podobnega. Iz njih pa WP7 zna prebrati tudi stike. In to s krilatimi znaki vred, čeprav jih sam ne zna pisati.

Moj mikro, april 2011 | Zoran Banovič |