Možnosti imamo veliko, pred kratkim pa nam je pod roko prišla zanimiva naprava Kingston MobileLite G2, ki da odgovor na to vprašanje, hkrati pa ima še nekaj načinov uporabe. Kljub veliko možnostim, kako prenesti podatke iz pomnilnika naprave nekam drugam, nas je prepričala tudi zaradi razmeroma ugodne cene (54 evrov). Nima vgrajenega pomnilnika, ima pa režo za pomnilniško kartico in priključek USB, prek katerega lahko priključimo USB pomnilniške naprave in jo tako pogojno spremenimo v zunanji arhiv podatkov, če ne želimo, da so ti shranjeni le v oblaku operacijskega sistema in bi kopijo pomembnejših podatkov (datotek) radi imeli tudi pri sebi. Ker je vdor v račun shrambe v oblaku možen, takšno razmišljanje ni stvar pretirane skrbi, temveč prej nekaj, kar se nam vedno splača narediti.
Recimo, da je to osnovna naloga naprave. Deluje brezžično, vendar ne potrebuje obstoječega omrežja, saj ustvari svojega. Bolj razumljivo povedano, je dostopovna točka, prek katere se mobilne naprave, največ do osem sočasno, priključijo nanjo. Med brezžičnimi omrežji vidimo omrežje naprave in se vanj priključimo. Pri tem izgubimo povezavo mobilne naprave v internet, če je ta vanj povezana prek mobilnega omrežja. Mobilelite pa lahko nastavimo, da se prijavi v na primer domače brezžično omrežje in ga posreduje mobilni napravi. Ta je sicer priključena v njegovo omrežje, a ima prek njega tudi dostop do interneta. Naprava podpira tudi priklop dodatnega USB-dodatka z vmesnikom za mobilno omrežje. Najbolj zanimiva možnost pa je naslednja. So primeri, kadar imamo na voljo le žični priključek v internet. Naprava ima priključek za omrežje Ethernet, prek katerega se poveže v internet, prek svoje brezžične točke pa dostop vanj omogoči tudi mobilnim napravam. Ali pa si ustvarimo lastno brezžično omrežje tam, kjer je sicer na voljo brezžično omrežje, a je na njem morebiti preveč uporabnikov in zato deluje počasi.
Naprava ima vgrajeno dokaj zmogljivo baterijo (4640 mAh), ki jo sicer potrebuje za lastno delovanje, a ker je majhna in jo lahko vedno nosimo s seboj, služi tudi kot rezervna baterija za krizne primere, ko se baterija na primer telefona prehitro izprazni. Lahko jo imamo tudi kot bralnik pomnilniških kartic, vendar je zgolj za to predraga.
Vse, kar želimo z njo početi, počnemo prek aplikacije. Ta je za operacijska sistema iOS in Android, vsebuje pa tudi kratka navodila. Čeprav, vsaj nam se zdi, ta niso najbolj uporabna. Ko napravo prižgemo, ta takoj aktivira svojo brezžično točko; na začetku je ta nezavarovana. Na mobilni napravi se povežemo v omrežje Mobilelite in prek aplikacije nastavimo vse, kar mislimo, da moramo. Najprej, da je brezžično omrežje zaščiteno in se vanj ne more priključiti vsaka naprava v dosegu, spremenimo pa tudi ime (SSID). S pomočjo aplikacije pozneje tudi prenašamo mape z datotekami ali posamezne datoteke iz mobilne naprave na pomnilnik ali obratno. Pri tem imamo dokaj proste roke, čeprav bi lahko bil vmesnik aplikacije bolj razumljiv in lažji za uporabo. Naprava podpira tudi predvajanje glasbe in videoposnetkov na zaslonu priključenih mobilnih naprav, njena prednost pa je, da je povezava brezžična. Ker jo lahko hkrati uporablja več uporabnikov, je zanimiva tudi kot način za medsebojno izmenjavo datotek, ki so v istem prostoru, za to pa ne potrebujejo dostopa v internet.
Moj mikro, november – december 2014 | Jan Kosmač
