Če hočemo v YouTubu početi karkoli več, kot le gledati filme, si moramo izdelati lasten račun. To je izredno preprosto – na spletni strani www.youtube.com je v desnem zgornjem kotu povezava z imenom Ustvarite račun. Tam izpolnite vse potrebne podatke in to je to. V storitev se nato lahko prijavite s podatki računa YouTube ali kar z Googlovim računom. Naslednji korak je nalaganje videoposnetka iz domačega računalnika v YouTubove strežnike. Postopek je spet več kot nazoren. Po prijavi v storitev najdemo na vrhu strani med drugim tudi povezavo Prenesi. Izberemo jo in odpre se stran za nalaganje posnetkov. Datoteko s filmom lahko prenesemo na dva načina. Prvi je, da jo z miško iz Raziskovalca prenesemo v okno brskalnika in tam spustimo, drugi način pa je, da izberemo gumb Prenos videoposnetka in potem prek Raziskovalca datoteko poiščemo. Ko sprožimo postopek prenašanja, bo zadeva trajala kar nekaj časa, odvisno od velikosti in kakovosti filma ter seveda hitrosti spletne povezave v smeri od nas.

Ko je posnetek naložen, je treba vpisati še nekaj podatkov o njem. Najprej naslov, ki se bo prikazal nad videoposnetkom, nato opis, ki bo pod njim, zelo pomembne pa so tudi oznake, kjer vpišemo čim več ključnih besed, po katerih bo naš posnetek mogoče najti. Ko se film prenese in je ustrezno opremljen, pritisnemo gumb Shrani spremembe, in to je načeloma vse, če želite film dati na voljo vesoljnemu svetu. Če pa hočete film narediti nekoliko bolj zaseben, pa se je treba še malo poigrati z nastavitvami.

Ni nujno, da filmu kar takoj določimo stopnjo zasebnosti. To lahko naredimo tudi naknadno. Do seznama lastnih filmov pridemo tako, da kliknemo puščico zraven svojega uporabniškega imena na desnem zgornjem robu zaslona in na seznamu izberemo Videoposnetki. Prikaže se seznam posnetkov, ki smo jih naložili v splet. Če želimo spremeniti kakršne koli lastnosti filma, torej tudi podatke o zasebnosti, izberemo gumb Uredi poleg želenega filma. Prikaže se okno, kjer med drugim najdemo okvirček z naslovom Možnosti oddajanja in skupne rabe. V njem so, čisto na vrhu, tudi nastavitve zasebnosti. Na voljo imamo več možnosti. Prva je Javno, kjer ni nobenih omejitev, kdo bo posnetek videl. Če gre pri izbranem posnetku za takšnega, kjer vam je vseeno, kdo ga vidi, oziroma bi radi, da doseže čim več ljudi, potem izberite to možnost. Druga možnost se imenuje Neobjavljen. Ta pride prav v primeru, ko bi radi, da posnetek vidijo le tisti, ki jim pošljete povezavo do njega prek elektronske pošte ali na podoben način. Posnetek ne bo prikazan na YouTubovih javnih mestih in ga tudi ne bo mogoče najti prek iskalnika. Metoda pride prav tudi v primeru, ko bi radi YouTube uporabili le kot medij za rezervno kopiranje posnetkov. Če namreč uporabite to metodo in povezave do posnetka ne pošljete nikomur, potem bo to res le vaša zasebna rezervna zbirka. Tretja, varnostno verjetno najzanimivejša možnost pa je Zasebni. Ta omogoča, da sami določite, kdo si videoposnetek lahko ogleda. To naredite tako, da vpišete bodisi YouTubovo uporabniško ime te osebe ali pa elektronski naslov. Ti uporabniki bodo nato po elektronski pošti dobili vabilo, naj si ogledajo vaš posnetek hkrati s povezavo do njega. Če to povezavo kliknejo, se bo posnetek predvajal kot običajno, s tem da bo ob njem še rumena oznaka, da gre za zasebni video. Če bo ta prejemnik morda želel ta posnetek deliti z drugimi, ne bo deloval, razen če so tudi tisti prejemniki na našem seznamu. Ko določite stopnjo zasebnosti ne pozabite pritisniti gumba Shrani spremembe.

Moj mikro, julij avgust 2011 | Zoran Banovič |