V Windows 7 pa je Microsoft šel še dlje. V Raziskovalcu imamo zdaj možnost »čisto pravega« predogleda dokumenta. To pomeni, da ne vidimo več le majhne sličice, pač pa kar celoten dokument. Okno predogleda je namreč na eni strani visoko kot celotno okno Raziskovalca. Tako da je mogoče na primer videti celotno sliko, poleg tega pa je predogled narejen tako, da lahko po dokumentu tudi listamo, če je ta daljši od ene strani, recimo če gre za kakšno besedilo. Tako lahko na primer Wordove dokumente pregledamo kar znotraj Raziskovalca, saj je po njim mogoče listati oziroma se z drsnikom po njih premikati.
To je sicer dokaj zabavno, a kaj, ko je priti do takšnega predogleda precej zamudno opravilo. Treba je namreč izbrati Organiziraj > Postavitev in vključiti podokno za predogled, ker pa je potem na zaslonu gneča, saj imamo okno razdeljeno na tri dele – podokno z diski in mapami, podokno vsebine izbrane mape in podokno za predogled −, je potem treba spet v Organiziraj > Postavitev in tam izključiti podokno za krmarjenje. In če moramo vedno, ko želimo na zaslonu spodoben predogled, izvesti še ti dve operaciji, to vzame ves čar predogledu. Škoda, da Microsoft ni pustil vsaj nekaj možnosti za prilagajanje te tako imenovane ukazne vrstice, ki je takoj pod vrstico z meniji. Namesto tega so se odločili, da naredijo ukazno vrstico vsebinsko občutljivo. To pomeni, da se bo spreminjala v odvisnosti od vrste izbrane datoteke. Če na primer izberemo datoteko, narejeno z urejevalnikom besedil, bomo dobili na voljo meni, v katerem si lahko izberemo, s katerim programom jo bomo odprli. To je sicer zelo simpatična in uporabna ideja, vendar vsake toliko časa vseeno pridemo v položaj, ko bi si radi to ukazno vrstico prilagodili svojim željam. Kar pa na žalost ne gre. Ali pač?
Obstaja seveda vsemogočni register. V njem je med drugim skrito tudi to, kar je v tej ukazni vrstici v Raziskovalcu. Ključi, ki to skrivajo, so malce čudni. So v:
HKEY_LOCAL_MACHINE\SOFTWARE\Microsoft\Windows\CurrentVersion\Explorer\FolderTypes
Ko boste z urejevalnikom registra Regedit odprli ta ključ, bo v njem kopica čudnih map, katerih imena se bodo začela z zavitim oklepajem, sledilo pa bo pet nizov črk in številk, ki nimajo nobenega smisla. V imenih smisla res ni, je pa ta v vsebini. V njih se namreč skriva to, kar naj prikaže Raziskovalčeva ukazna vrstica, ko izberemo posamezen tip datoteke. Tako imamo poseben ključ za dokumente, glasbo, slike oziroma fotografije, video, pa tudi posebno mapo, imenovano generična, ki je namenjena vsem tipom datotek, ki ne sodijo v eno od omenjenih skupin. Imena ključev vidite v tabeli.
Dokument....{fbb3477e-c9e4-4b3b-a2ba-d3f5d3cd46f9}
Glasba.........{3f2a72a7-99fa-4ddb-a5a8-c604edf61d6b}
Slike............{0b2baaeb-0042-4dca-aa4d-3ee8648d03e5}
Video...........{631958a6-ad0f-4035-a745-28ac066dc6ed}
Generic........{5c4f28b5-f869-4e84-8e60-f11db97c5cc7}
A to še ni dovolj. Podatek o mestu še ne pomni ničesar, saj ti ključi za zdaj ne vsebujejo kaj dosti ukazov. Za prilagajanje lastnim potrebam je treba te ključe šele prilagoditi. Toda kako? No, obstaja še en ključ v registru, ki se imenuje CommandStore. Ta je pomemben zato, ker med drugim vsebuje kode, ki so vir ukazov, ki jih vidimo v ukazni vrstici Raziskovalca. Ta ključ je v mapi:
HKEY_LOCAL_MACHINE\SOFTWARE\Microsoft\Windows\CurrentVersion\Explorer\CommandStore\shell
Če malo pogledamo mape v tem ključu, vidimo, da vsebujejo dokaj zgovorna imena, na primer Windows.delete, Windows.closewindow, Windows.email in podobna. To daje misliti, da gre za neke vrste ukaze. In res je tako. Nekatere ukaze je mogoče uporabiti za določanje obnašanja oziroma prilagajanje ukazne vrstice v Raziskovalcu. Ne pa vseh.
Torej, za zdaj je stanje tako: imamo mapo s ključi, ki določajo, kako naj se obnaša Raziskovalec s posameznimi tipi datotek, in imamo seznam ukazov, ki so potencialno uporabni. Zakaj potencialno? Na eni strani zato, ker vseh ne moremo povezati z datotekami ali mapami, ker to ne gre ali ne bi imelo smisla (recimo ukaz Windows.UpdatePrinetDriver), na drugi pa zato, ker ukazna vrstica tudi ni ne vem kako velika, in če bomo vanjo nametali kup ukazov, bomo dobili enako zmedo kot na začetku, saj bomo spet morali brskati po menijih. Zadeva je namreč takšna, da če je v ukazni vrstici ukazov preveč, se ti zložijo v menije. Prav tega pa nočemo, saj že imamo meni Organiziraj, iz katerega bi radi nekatere ukaze prestavili ven, v ukazno vrstico, in jih s tem naredili hitro dosegljive.
Vzemimo, da bi radi imeli v ukazni vrstici možnost brisanja datotek, vključevanja in izključevanja podokna za krmarjenje (okna z mapami in diski), vklop in izklop podokna za predogled in vklop in izklop prikaza menijev. Ukazi v ključu CommandStore, ki to omogočajo, so:
Windows.delete
Windows.navpane
Windows.previewpane
Windows.menubar
In kako zdaj ustrezno spremeniti ključe? Postopek niti ni hudo zapleten. Ključi v meniju CommandStore sicer imajo neko vsebino, a je za naše potrebe ta nepomembna. Pomembno je le ime ključa. Če zdaj pogledamo v ključ FolderTypes, kjer so omenjeni tipi datotek, in kliknemo puščico ob imenu tistega za dokumente (ime se začne z fbb37…), se prikažejo njegovi podključi. So trije, njihova imena pa so TasksItemsSelected, TasksNoItemsSelected in TopViews. Nam sta zanimiva prva dva. TasksItemsSelected, ki bi ga lahko prevedli kot »naloge, če je kaj izbrano«, pomeni, da ukaz zahteva, da je neka datoteka izbrana. Recimo ukaz Izbriši. Če nimamo ničesar izbranega, potem sistem ne bo vedel, kaj naj izbriše, in je ukaz odveč. Torej bo ukaz za brisanje treba dodati v to rubriko. Nasprotno pa recimo ukaz za prikaz okna za predogled ni odvisen od tega, ali imamo datoteko izbrano ali ne. Če je nimamo, bo podokno predogleda pač prazno. V tem primeru bomo ukaz dodali v rubriko TasksNoItemsSelected. Zdaj pa še malce poglejmo obstoječe ključe v tej rubriki. Če odpremo recimo rubriko TasksItemsSelected in si v levem oknu ogledamo vsebino ključa Default, vidimo nekaj dokaj zanimivega – v njem so imena ključev iz CommandStore. Logika stvari nam govori, da bo morale naše spremembe delovati tako, da v ustrezne ključe vpišemo ukaze iz CommandStore. In prav to je rešitev. Zdaj sledi še izvedba.
Rekli smo, da bi v ukazno vrstico radi dodali ukaz za brisanje datotek. To naredimo tako, da v ključu TasksItemsSelected dvakrat kliknemo ključ Default in odpremo okence, kjer so ukazi. Ti so, kot vidimo, med seboj ločeni s podpičjem. Če hočemo dodati ukaz za brisanje datotek, na koncu vrstice dodamo podpičje in ukaz Windows.delete. In to je vse. Zdaj je treba dodati še ostale želene ukaze. Odpremo ključ TasksNoItemsSelected, dvakrat kliknemo ključ Default in na konec vrstice dodamo ukaze Windows.navpane, Windows.previewpane in Windows.menubar, ločene s podpičjem.
In to je vse. Zdaj zapremo vsa okna Raziskovalca in ga znova zaženemo. Vidimo, da smo ob izbiri mape v ukazni vrstici dobili nove gumbe – za vklop in izklop podokna za krmarjenje, podokna s podrobnostmi o dokumentu, ki je na dnu zaslona in menijske vrstice. Če vse te zadeve izključimo, bo v oknu dovolj prostora za kakovosten predogled. Kaj pa ukaz Izbriši? Če kliknemo kak dokument, vidimo, da se v ukazni vrstici zdaj pojavi tudi ta.
Tako smo spremenili ukazno vrstico za dokumente. Če hočemo ustrezno obnašanje tudi pri glasbi, slikah in videu, moramo enak postopek ponoviti tudi v drugih omenjenih ključih.
Celotna stvar pa ima eno omejitev. Deluje le pri mape, ki jih imamo med Knjižnicami. Pri drugih pa ne. Ali zadeve ni mogoče posplošiti? To, da bi vse, kar imamo, prestavljali oziroma dodajali v Knjižnico, je neumnost. Je še kakšna rešitev. Je, vendar se moramo malce bolj poigrati s tistim generičnim ključem, o katerem smo govorili. In to ne le tako, da vanj kaj dodamo, ampak je zadeva nekoliko kompleksnejša.
Pa jo opišimo. Najprej moramo odpreti ključ z oznako {5c4f28b5-f869-4e84-8e60-f11db97c5cc7}, torej tisti generični, ki smo ga omenili na začetku. Ko ga kliknemo in razširimo v levem oknu, vidimo, da vsebuje dva podključa, v desnem oknu pa med drugim to, da tam obstaja vnos CanonicalName z vsebino Generic. To je ime ključa, in od zdaj naprej bomo z imenom Generic opisovali ta ključ, da nam ne bo treba pisati dolgega izraza v zavitem oklepaju. Vidimo lahko tudi, da ključ Generic ne vsebuje podključev TasksItemsSelected in TasksNoItemsSelected. Te bomo morali dodati ročno.
Preden pa lahko karkoli spreminjamo v ključu Generic, moramo pridobiti pravice, da lahko to sploh počnemo. Ključ (zaviti oklepaj 5c…) kliknemo z desno tipko in izberemo Permissions. Odpre se okno, kjer pritisnemo gumb Advanced in odprlo se bo še eno okno. V njem izberemo razdelek Lastnik, nato pa na seznamu izberemo Administrators in pritisnemo Uporabi. Okno zapremo in se preselimo v prejšnje okno. V njem izberemo Administrators, nato pa kliknemo Full Control, s čemer bomo dobili dostop do ključa.
Tako. Zdaj imamo nad ključem popoln nadzor in lahko izdelamo tista dva podključa. To naredimo tako, da oznako ključa (zaviti oklepaj…) kliknemo z desno tipko in izberemo New > Key, nato pa ključu damo ime, v našem primeru TasksItemsSelected. Enako ponovimo za TasksNoItemsSelected.
Od tu naprej je postopek enak kot prej. Vsak od izdelanih ključev bo vseboval ključ Default, ki ga dvakrat kliknemo in na enak način kot prej vpišemo ukaze. V TasksItemsSelected dodamo samo ključ Windows, v TasksNoItemsSelected pa Windows.navpane, Windows.previewpane in Windows.menubar. Nato vse skupaj zapremo in zadeva je urejena. Če zdaj pogledamo, kaj se dogaja v Raziskovalcu, vidimo, da so omenjeni ukazi na voljo ne glede na to, po čem brskamo.
Moj mikro, marec 2011 | Zoran Banovič |
