Vprašanja o hitrosti prenosov so posebej aktualna zadnja leta, ko imamo omrežja bit-torrent, kjer je mogoče najti vse mogoče in to tudi dobiti v domač računalnik. A kakor koli že zadeva deluje, deluje prepočasi. Zakaj?
Ko govorimo o hitrosti internetne povezave, si moramo biti najprej na jasnem glede bitov in bajtov, točneje kilobitov na sekundo in kilobajtov na sekundo. Ko ste se odločili za internetno povezavo, ste se pogovarjali o velikostnih razredih »mega«, ko pa ste zadevo preizkusili, pa ste ugotovili, da je stvar bolj »kilo«. Še en zakaj!
Ko snemamo datoteko iz spleta, nam brskalnik običajno pokaže hitrost prenosa. Ta je vedno v KILOBAJTIH na sekundo. Vzemimo primer spletne povezave moje malenkosti. Ko sem sprožil snemanje neke večje datoteke s spleta, sta mi Firefox in Internet Explorer pokazala, da se stvar snema s hitrostjo nekje okoli 270 KB/s. Torej 270 kilobajtov na sekundo.
Če zdaj opravim »meritev« hitrosti internetne povezave preko kakšne strani, kot je recimo www.speedtest.net, vidim, da je ta precej drugačna od tiste, ki sta jo prikazala Firefox in Internet Explorer. Za snemanje je test pokazal hitrost 2302, z nalaganje (torej upload) pa 390. V čem je razlika? V oznaki. Prej je bila KB/s (ali kB/s), zdaj pa kbps. Prej je bila kilobajtov na sekundo, zdaj pa je kilobitov na sekundo.
Kakšna je razlika med bitom in bajtom? Pravzaprav skoraj enaka kot med črko in besedo v vsakdanjem govoru, le da so v računalniškem jeziku načeloma vse besede enako dolge. En bajt je osem bitov. No ja, načeloma, a hude tehnične podrobnosti na tem mestu niso relevantne. Kakor koli že, razmerje med bitom in bajtom je 1 : 8. Če zdaj izmerjeno hitrost 2302 kbps delimo z 8, dobimo 287,75. To pa je 287 kilobajtov na sekundo, kar je blizu tega, kar sta pokazala Firefox in IE. Torej dvomegabitna povezava v splet omogoča snemanje s hitrostjo okoli 280 kilobajtov na sekundo.
Zakaj pa potem snemanje preko omrežja torrent ne gre tako hitro? Razlogov je načeloma več, saj je marsikaj odvisno od tega, koliko ljudi ima želeno datoteko. Več kot jih je, hitrejši bo prenos. A ta nikoli ne bo dosegel hitrosti, ki jo imamo, ko snemamo kakšno datoteko s spleta. Ko malo bolje opazujemo dogajanje pri snemanju datotek preko omrežja torrent ali ed2k, vidimo, da snemanje posamezne datoteke ne gre hitreje, kot pa je naša hitrost proti ponudniku (upload). V našem primeru je ta 390 : 8, kar je nekaj manj kot 50 kB/s. Zakaj? Zato, ker omrežja P2P delajo po načelu razmerij – več kot daste, več dobite. To pa pomeni, da boste z večjo hitrostjo dopuščali snemati vaše datoteke, z večjo hitrostjo boste lahko vi snemali od drugih. A ker je v večini primerov hitrost proti ponudniku precej nižja od hitrosti od njega, tu ne morete narediti kaj dosti. V mojem primeru bo najhitrejši prenos lahko 50 Kb/s, čeprav bi moja povezava dopuščala skoraj šestkrat več.
Kaj lahko torej naredimo, da povečamo hitrost svoje internetne povezave? Zdaj, ko so razjasnjeni osnovni pojmi, bo lažje primerjati, kaj kateri ponudnik ponuja, in to primerjamo s tem, kar že imamo. Različni programski dodatki, ki naj bi pospešili povezavo, so bolj ali manj blažev žegen. Ti nam fizično ne morejo povečati prenosa, lahko le optimirajo nekatere funkcije, a drastičnega povečanja se ne moremo nadejati. Zato je najbolje, da če nam je hitrost res moteče prenizka, to poskušamo povečati pri svojem ponudniku dostopa, če pa ta ni dovolj fleksibilen, ga enostavno zamenjamo. In če potrebujemo večjo hitrost v smeri proti ponudniku, si poskusimo urediti simetrično povezavo, kjer sta hitrost od in proti ponudniku enaki.
Zoran Banovič
