Mnogo ljudi pa se ne zaveda, da je njihov žepni spremljevalec sposoben narediti še mnogo več. Zmore na primer poganjati različne programe in shranjevati uporabnikove datoteke kar na ključek, ne da bi v »gostiteljskem« računalniku pustili kakršno koli sled, celo opraviti samostojen zagon in se ponašati z lastnim operacijskim sistemom uporabnikove izbire. Za nameček so skoraj vsi programi in operacijski sistemi za USB-ključe brezplačni in na voljo za prosti prenos iz interneta. Poleg vseh teh zmogljivosti postajajo USB-ključki fizično čedalje manjši in pomnilniško vse večji, hitrost prenosa prek sodobnih vmesnikov USB pa nam omogoča popolnoma tekoče delo. Zaradi vseh teh dejstev prenosnim računalnikom in dlančnikom resno grozi, da jih bodo v prihodnosti izpodrinili USB-ključi in njim podobne napravice, saj se kakšen računalnik najde že skorajda povsod. To pa je tudi vse, kar potrebujemo, da svoje življenje elegantno nosimo s seboj v obesku za ključe.
KAJ JE USB STICKWARE
»USB stickware« je izraz, ki se je že kar udomačil v internetu in med uporabniki USB-ključev. O njem se zadnje čase mnogo govori in piše, in ne brez razloga, saj uporaba te naprave kot mobilnega diska odpira neslutene možnosti. Prednosti USB-ključev pred drugimi napravami za mobilno shranjevanje podatkov so predvsem njihova majhnost, vsestranskost, razmeroma nizka cena, splošna združljivost in preprosta uporaba.
Ko se odločamo svoj ključek spremeniti v mobilno pisarno, komunikacijsko-varnostni center, obdelovalnico podatkov in, zakaj pa ne, igralnico, se moramo najprej zavedati, s čim razpolagamo. Pri tem nam je glavna omejitev seveda količina pomnilnika v našem ključu. Kljub temu velja poudariti, da nam za osnovne funkcije mobilne pisarne nikakor ni treba segati po gigabajtih – že neznatni štirje megabajti teoretično zadoščajo za potrebe najskromnejših in najbolj zagrizenih zanesenjakov optimiranja; skromnih 32 megabajtov pa zadostuje za internetni brskalnik, odjemalec elektronske pošte, programček za neposredno sporočanje, urejevalnik besedil in protivirusni program, za nekoga, ki se v detajle ne želi spuščati in mu je poleg funkcionalnosti pomemben tudi prijeten in praktičen grafični vmesnik. Seveda je treba računati, da bomo nekaj prostora potrebovali še za datoteke, ki jih s temi programi ustvarimo, sicer programi nimajo mnogo smisla. 64 megabajtov zadostuje za osnovne funkcije prenosnega USB-»računalnika«. Ključki tako nizke kapacitete pa so praktično zastonj, zato si ta mali luksuz lahko privoščijo tudi tisti z najplitvejšimi žepi – kar odpira tudi možnost, da ta priročna napravica nadomesti računalnik tistim, ki si lastnega prenosnega visokotehnološkega mlinčka ne morejo privoščiti. To ne pomeni, da možnosti kaj zaostajajo na »high end« koncu – za zahtevne uporabnike, ki so lastniki ključkov visokih kapacitet, ponuja internet celo kopico programov, igric in operacijskih sistemov, ki lahko zapolnijo gigabajte in gigabajte, in zmorejo malodane vse, kar zmore sodoben osebni računalnik.
V dolžini tega članka se je nemogoče spuščati v vsak programček, ki je v internetu na voljo za uporabo na USB-ključih – zato si velja zapomniti, kaj naredi program »prenosen« oziroma primeren za uporabo na USB-ključu. Niso samo programi, ki so specifično napisani za ključke, primerni za uporabo na njih. Da bi bil program sposoben obratovati iz tega medija, morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Prvič, program mora imeti možnost namestitve na USB-ključ, ali pa mora biti program take vrste, ki sploh ne potrebuje namestitve in se zažene iz ene same .exe ali druge datoteke. Drugič, program ne sme zapisovati v register Windows (registry). In tretjič, program mora vse podatke, ki jih ustvarimo z njim, zapisovati v lastno mapo, in tudi ne sme spreminjati nobenih datotek zunaj lastne mape, razen če seveda želimo svoje skrivnosti raztrositi po disku »gostiteljskega« računalnika. Te pogoje dandanes izpolnjuje že toliko aplikacij, da bi bilo nemogoče vse navesti, kaj šele opisati. Pa vendar je nekaj takih, ki si zaslužijo omembo. Seveda bi teoretično lahko marsikateri program priredili za uporabo na USB-ključu, vendar vsekakor ni naš cilj, da bi morali ročno za seboj brisati datoteke in vpise v register (registry entries) po celotnem računalniku, v katerem uporabljamo naš ključ. Ni odveč vedeti, da so takšni programi (z izjemo tistih, strogo prirejenih za USB-ključe) zelo primerni tudi za uporabo v namiznih in prenosnih računalnikih, saj nam v primeru ponovne namestitve operacijskega sistema, sesutja diska in podobnih položajih prihrani mnogo dela s ponovnim nameščanjem vseh naših programov. Samo skopiramo jih iz varnega mesta in že je naš sistem kot nov.
ZA (ZAPOS)LENE
Od splošnega k konkretnemu: V svetu USB stickwarea je verjetno najbolj znan projekt PortableApps. Ta združuje nekaj najuporabnejših programčkov, ki so posebej prilagojeni za namestitev na USB-ključe. Vsi ti programčki so odprtokodni ali brezplačni in primerni tudi za tiste, ki jim računalništvo ne leži najbolj; projekt PortableApps namreč vključuje tudi zelo prijazen uporabniški vmesnik, ki se zažene takoj, ko ključek vtaknemo v USB. Ta vključuje meni, na katerem so za takojšnji zagon na voljo vsi programi, ki smo jih preko tega vmesnika naložili. Za tiste malo bolj (zapos)lene pa PortableApps ponuja komplet, ki je na voljo v različicah Standard (247 MB) in Lite (105 MB; velikosti veljajo za že nameščen komplet, ne za namestitveno datoteko). Namestitev tega je najhitrejša in najenostavnejša, programčke pa lahko seveda po mili volji dodajamo. S klikom na gumb Options v meniju vmesnika dobimo možnost »Install a new app«, kar zažene čarovnika, ki nam pomaga dodajati programe po lastni izbiri, seveda pa jih lahko tudi odstranimo z možnostjo »Remove an app«. Tisti izbirčnejši ali na tesnem s prostorom si lahko omislijo tudi samo vmesnik, ki je velik le okoli magabajta, in nato po lastni izbiri dodajajo programe. Seveda je delovanje vseh PortableApps mogoče tudi brez vmesnika, vendar nam ta delo z njimi poenostavi, olepša in olajša.
| PortableApps ima tudi to dobro lastnost, da vse uporabniške podatke shranjuje v zato ustvarjene mape na ključku, in pri tem precej spominja na sistem, ki ga uporablja Windows. |
Čeprav se PortableApps ponaša z mnogimi lastnostmi, ki ga brez dvoma postavljajo v vrh programske opreme za naše ključke, pa ima, kot vsaka stvar, tudi nekatere slabosti. Nekatere bo morda motilo, da je treba vsak programček posebej namestiti preko vmesnika, da se v njem pojavi bližnjica do njega. Poleg tega je vmesnik tudi grafično precej »eye candy« usmerjen, kar lahko upočasni delovanje naših prenosnih aplikacij. Na prvi pogled se morda ne bi pritoževali nad velikostjo programja – še zlasti če upoštevamo, kaj vse nam omogoča – vendar pa v širnem internetu obstajajo rešitve, ki nam bodo zasedle manj dragocenih megabajtov. Te bodo posebej bolj pogodu tistim z manj prostora in seveda zanesenjakom, ki jim je v velik užitek optimirati vse po vrsti. Ko smo že pri tem – zaradi svoje velikosti in lepote je PortableApps žal mestoma tudi počasen, predvsem pri namestitvi preko grafičnega vmesnika, kjer se zna vse skupaj prav grdo zatakniti. Seveda je to odvisno tudi od USB-ključa samega in hitrosti USB-vmesnika , vendar je v vsakem primeru malce potrpljenja na mestu. Kljub manjšim pomanjkljivostim je PortableApps verjetno prava izbira za vse, ki razpolagajo z vsaj 512 megabajti in si želijo uporabnih in prijaznih aplikacij, ki bodo kos njihovim organizacijskim in komunikacijskim potrebam, kjerkoli se bodo znašli. Tu lahko tisti, ki jih optimiranje in igračkanje z računalniki ne zanima preveč, tudi nehajo brati. Razen onih, ki se bodo morali prilagoditi zaradi pomanjkanja prostora.
| Kaj pa slovenščina? |
| Čeprav je podpora slovenskemu jeziku v prenosnih aplikacijah zaenkrat še omejena, je, vsaj nekatere bolj znane programe, že mogoče prirediti tudi za to. Na primer, Firefox Portable (spletni brskalnik v sklopu PortableApps) omogoča lokalizacijo s pomočjo razširitvenega programčka Locale-Switcher, ki ga lahko uporabimo v kombinaciji z jezikovnim paketkom (language pack) in svoj brskalnik poslovenimo.Obe omenjeni datoteki sta na voljo na njihovi spletni strani. Podobno omogoča tudi veliko drugih programov v sklopu PortableApps, žal pa, vsaj v trenutku pisanja tega članka, OpenOffice.org Portable še ni med njimi. Zunaj projekta PortableApps se podpora slovenskemu jeziku med prenosnimi aplikacijami pojavlja samo izjemoma in naključno. |
POMANJKANJE MEGABAJTOV?
Pisci člankov v računalniških revijah vse prepogosto pozabljajo na tiste bralce, ki finančno niso sposobni slediti zadnjim trendom, a si vseeno želijo iztisniti kar največ iz svoje strojne opreme. K sreči je položaj v našem primeru mnogo manj mačehovski do plitvejšega žepa, kot bi si mislili. Zopet nas rešuje internet, v katerem lahko najdemo celo kopico programčkov, prijazno spisanih v te namene. In sicer takih, ki zasedajo malo prostora in imajo nizke strojne zahteve, vendar vseeno opravijo svojo funkcijo tako, kot je treba. Med odličnimi viri takšnih programčkov je vsekakor spletna stran TinyApps, ki ponuja točno to, kar njen naslov pove. To je, majčkene programe. Majčkenost pa je uporabnikom USB-ključev zelo uporabna lastnost. Po njihovih besedah povzeto je majčkena aplikacija vsak program, »lažji« od 1,44 MB, od šifrirnega programa Tiny IDEA, ki »tehta« borih 448 bajtov (za počasnejše matematike in tiste, ki ne verjamete svojim očem: to je manj kot pol kilobajta) do osupljivega demo diska QNX , ki napolni kar celo disketo (1,44 MB). Poleg tega nam TinyApps tudi jamčijo, da se nam pri njih ni bati adwarea, večina programov je zastonjskih in/ali odprtokodnih, programi shareware so redki in prisotni samo v primeru, ko alternativa freeware ne obstaja. Kot zanimivost morda omenimo, da je skrbnik in avtor strani zaprisežen okoljevarstvenik, vegan in nasploh napreden človek. Programčki so lično razdeljeni v 8 kategorij (Internet, Graphics, System, File, Misc, Palm, OS X) in resnično ponujajo malodane vse, česar se lahko domislimo. Za uporabo na vašem USB-ključu žal niso primerni vsi, ampak samo tisti, ki so si zaslužili Green Award ali »zeleno nagrado«. To so programčki, ki imajo ob svojem imenu majhen zelen znak, ki naj bi predstavljal dva lista na steblu, čeprav po obliki nekako bolj spominja na protitelo imunoglobulin G. Ta znak pomeni, da izpolnjujejo v uvodu navedene pogoje za programe, primerne za uporabo na USB-ključih.
Seveda TinyApps niti približno ni edini vir takih programov, saj bomo z vpisom česarkoli v zvezi s programi, ki ne potrebujejo namestitve v Google dobili malo morje takšnih in drugačnih programov, ki znajo praktično karkoli. Ena izmed zelo uporabnih rešitev za tiste, ki vam je OpenOffice v PortableApps odločno prevelik, je FloppyOffice. To je komplet programov, ki razpakiran in pripravljen na akcijo meri manj kot 3 MB. Pri tem vsebuje program za šifriranje, program za stiskanje, FTP-odjemalec, »rich text« urejevalnik, beležnici podobno orodje, varen uničevalnik datotek, POP-odjemalec elektronske pošte, spletni strežnik, urejevalnik drevesnih kazal, urejevalnik vektorskih slik, program za urejanje tabel, združljiv z Microsoftovim Excelom, orodje za preimenovanje datotek in odličen ustvarjalnik PDF-datotek. Pri vsem tem bi si mislili, da toliko programov v tako majhni velikosti gotovo ne premore grafičnega vmesnika, vendar je tako razmišljanje k sreči napačno, saj je ustvarjalcem FloppyOfficea uspelo v bore tri megabajte stlačiti tudi precej intuitiven grafični vmesnik. Vse skupaj zveni predobro, da bi bilo res. Vsaj za tiste, ki jim je nabor programov, osredotočenih na varnost in komunikacije, pravkar pošteno stimuliral žleze slinavke; da, prav ene in iste ljudi, ki bodo našli izjemno zadovoljstvo v tem, da je vse skupaj možno stisniti na le tri megabajte in nositi okoli na dobrih dveh disketah. Zanesenjaško zadovoljstvo na stran – tudi iz popolnoma praktičnih razlogov je lepo, da nam toliko funkcionalnosti uspe stlačiti na tako majhen prostor, saj nam tako več prostora ostane za datoteke. Hkrati pa omogoča uporabo tudi zelo majhnih ključkov – ključ velikosti 16 ali celo 8 MB že lahko pridobi uporabno vrednost kot mobilna pisarna. Žal se iFTP, FTP-odjemalec v tem kompletu, na vsak način hoče namestiti, in zapisuje v Windows register, česar drugi programi k sreči ne počno. Poleg tega FloppyOffice od uporabnika zahteva nekaj konfiguracije in zato morda ni primeren za popolne začetnike, na kar kaže tudi izbor programja v njem, ki je bolj hekerski kot pa pisarniški.
SVOBODA SAMOSTOJNEGA ZAGONA
Seveda si marsikdo od prenosne shrambice podatkov želi še več kot samo poganjanje programja v okviru operacijskega sistema, v katerem gostuje. Če je na ključku poleg uporabniških aplikacij nameščen tudi operacijski sistem, nam to resnično omogoči popolno uporabniško avtonomijo in seveda tudi večjo varnost. In tudi za to obstaja kar nekaj rešitev. Vsaka matična plošča, ki omogoča zagon iz USB-naprave (v današnjih dneh je to skoraj vsaka) bo brez težav pognala računalnik iz USB-ključka kot z vsakega diska, če je ta seveda pravilno formatiran (zelo dobro orodje za to je HP USB Disk Storage Format Tool www.bay-wolf.com/utility/usbkey/usbmemkeyboot.zip) in imamo do nastavitev BIOS-a tudi dostop (na mnogih računalnikih bo dostop do njih zaščiten z geslom). Ali matična plošča podpira tak zagon ali ne, lahko enostavno preverimo v BIOS-u, katerega nastavitve se pri večini računalnikov odprejo, če ob zagonu pritisnemo tipko za brisanje (delete). Tam je treba primarno zagonsko napravo (boot device) nastaviti na USB RMD-FDD, USB ZIP, USB FLOPPY ali karkoli kar pač diši po USB-ju; saj se imena teh možnosti od BIOS-a do BIOS-a razlikujejo. Po shranitvi novih nastavitev in ponovnem zagonu bi moral računalnik pridno pognati sistem iz USB-ključa. Večina bi verjetno vprašala, ali je možno na ključek namestiti Windows. Kratek odgovor bi bil: da. Dolg odgovor je resnično to, namreč dolg, in ni preveč priporočljiv za tiste, ki se z računalništvom ne ukvarjajo pretirano radi. Najdete ga na strani www.tomshardware.com/2005/09/09/windows_in_your_pocket/ . K sreči pa obstaja dosti manjših, priročnejših in enostavnejših alternativ – MacOS Classic 7 (http://nothickmanuals.info/doku.php?id=minivmac) bo zasedel borih 128 megabajtov, vendar je treba računati, da so skoraj vse različice programov za MacOS večje. Linux ponuja več alternativ, saj ima skoraj vsaka malo bolj znana distribucija USB-različico, od Damn Small Linux, ki meri manj kot 50 MB do distribucij, ki bodo zasedle DVD ali nekaj gigabajtov na ključku. Vseeno se je treba zavedati, da jih je večina osnovana na različicah LiveCD , prilagojenih za zagon s CD-ja, ki ne podpirajo shranjevanja nastavitev in drugih podatkov. Poleg tega pa dediščina LiveCD pomeni tudi razmeroma neskromno velikost za razmere ključkov – 700 MB in čez. Ti sistemi so zelo preprosti za namestitev, vendar se zaradi njihovih pomanjkljivosti vsaj tistim zahtevnejšim splača pogledati za operacijskimi sistemi, ki se »klasično« namestijo na USB-ključ. Žal pa je takih dosti manj in jih običajno ni popolnoma enostavno namestiti. Morda še najprijaznejši je Mac-on-Stick, že omenjena starejša različica MacOSa, ki se ga da prirediti za USB-ključ, in je s svojimi 128 megabajti dober kompromis med velikostjo in funkcionalnostjo. Za vse te operacijske sisteme pa je treba vedeti, da se bodo zaganjali in delovali strašansko počasi na vsakem vmesniku USB, ki je starejši od 2.0. To sicer velja tudi za aplikacije, vendar se pri operacijskih sistemih še posebej nemarno pozna.
TOREJ?
Področje aplikacij za USB-ključe se vsekakor razvija. To vidimo v veliki zmedi stotin in stotin različnih programov, ki nam jih ponujajo z vseh koncev in krajev. Verjetno je, da se bo sčasoma položaj razjasnil in bo tako naravna selekcija kakovosti kot marketinške poteze, ki jo rade izkrivijo, tisti odločilni moment, ki bo nekatere postavil pred druge. To se do neke mere že dogaja in lepo je videti, da je poskrbljeno tako za zahtevne kot za manj zahtevne uporabnike, in tako za lastnike najnovejših in najprostornejših ključev kot za tiste, ki take sreče nimajo. Največ razvoja potrebujejo operacijski sistemi, med katerimi žal še ne najdemo zadovoljivo uporabniško prijazne rešitve in so še vedno domena eksperimentiranja. Najbolj razveseljivo pa je, da se vsaj tega področja trga programske opreme še ni oprijela komerciala in še vedno prevladuje prosto in brezplačno programje. Čeprav prenosno programje na ključu zasede nekaj prostora, se skoraj vsakemu lastniku te naprave brez dvoma splača namestiti nekaj programov, saj dodana funkcionalnost vsekakor odtehta tistih nekaj megabajtov, ki nam zato ne bodo na voljo za shranjevanje datotek. Časi, ko USB-ključ ni bil nič drugega kot prenosna shramba datotek, se poslavljajo.
Špela Šalamon
