Tipkovnice so bile izdelane kot »vojne ladje«, toliko pa so tudi stale. Če upoštevamo inflacijo, lahko danes za tisti znesek kupimo slabši namizni računalnik. Bile so iz kovine in težke, manj občutljive, in če si z njo koga udaril, je ta udarec še kako čutil. Bile so tudi (skoraj) večne. Okvarjeno tipko smo enostavno zamenjali, in če ne bi prišlo do spremembe vmesnika (priključka), bi jih lahko uporabljali še danes.

Leta 1982 je sir Sinclair predstavil domači računalnik ZX Spectrum. Najbolj smo se norčevali iz njegovih tipk z majhnim hodom in iz gume. Od tod naslov knjige, ki je bila priljubljena v našem prostoru, »Mirko tipka na radirko«. Pri takšni tipki ti občutek pritiska ni dal vedeti, ali si tipko pritisnil dovolj ali ne, tipkanje brez opazovanja, kaj se zgodi na zaslonu, pa je bilo skoraj nemogoče. Tipkovnice tankih prenosnikov niso tako slabe kakovosti, a tudi ne veliko boljše. Hod tipk je premajhen, povratnega občutka, da si tipko pritisnil do konca, pa tudi skoraj ni. Dokler se ne navadimo dela na takšni tipkovnici, je tipkarskih napak občutno več. Ker si želimo, da so prenosniki čim tanjši in majhni, še nekako privolimo v nižjo kakovost tipkovnice, nobene potrebe pa ni, da je takšna tudi tipkovnica za namizne računalnike. A veliko možnosti pravzaprav nimamo.

Nekje doma se nam še valja stara tipkovnica iz časov, ko še ni bil iznajden vmesnik PS/2, kaj šele USB. Na novem namiznem računalniku jo lahko uporabimo, če dokupimo vmesni element (adapter). Najbolj enostaven je tisti, ki na primer tipkovnici iz časov IBM-ovih računalnikov AT omogoči priklop na vmesnik PS/2. Od tu naprej gre lažje. So dodatki, ki napravam s tem priključkom omogočijo priklop prek vmesnika USB, na voljo pa je tudi vmesnik, ki priklop izvede prek brezžičnega vmesnika Bluetooth. V takšnem primeru lahko staro tipkovnico uporabimo celo v povezavi z mobilnimi napravami, predvsem tabličnimi računalniki. Pri njih je problem s tipkovnicami še najbolj pereč. Zaslonska, pa če je še tako velika, za dolgotrajno tipkanje ni primerna, dodatne pa so tanke in ne prinašajo občutka tipkanja na pravo tipkovnico. Ker so tudi razmeroma majhne, so polne kompromisov, kje so posamezni znaki, saj zaradi omejitev veliko teh ne more imeti svojih tipk.

Kljub trendu poceni tipkovnic so še vedno ponudniki kakovostnih izdelkov. Na nekoliko neugledni angleški spletni strani – kdo pa še danes oblikuje stran z modrim besedilom na rumeni podlagi – je ponudba takšnih izdelovalcev. Pravzaprav lahko izbiramo med različnimi oblikami, kakovostmi tipk in njihovo postavitvijo in za različne naprave. Tudi za moderne tablične računalnike. Nekatere od tipkovnic, ki so navedene tam, morda najdete tudi v slovenskih trgovinah, vendar redkeje. Cene so višje, kupi jih manj ljudi in so zato manj zanimive za trgovce, ki jih zanima le čim hitreje prodati čim več kosov.

Kakovostne mehanične tipkovnice imajo svojo prednost za ljudi, ki veliko tipkajo, ki jim je pomembna višja hitrost tipkanja, predvsem pa to, da se tipke prehitro ne pokvarijo in da imajo občutek na prstih, kdaj so tipko pritisnili dovolj.

Moj mikro Januar Februar 2015 | Jan Kosmač