Načelo je enako, kot smo ga opisali pred meseci. Telefon postavimo na mesto, kjer ima »razgled« nad površino, ki jo želimo nadzirati, čim višje, da vidi več, in blizu električni vtičnici, saj na baterije ne bo ravno dolgo deloval. Tokrat bomo uporabili drugo aplikacijo, Web of Cam (www.webofcam.com). Na voljo sta dve različici, prava je tista z zeleno ikono, saj omogoča oddaljen dostop do telefona prek interneta, za kar so pisci uporabili Googlov račun. Prvič ko aplikacijo zaženemo, tega vpišemo, nato pa izberemo, kako naj aplikacija deluje. Kot nadzorna kamera (»camera«), kar naredimo na starem telefonu, ali kot aplikacija, na kateri gledamo video, ki ga oddaja kamera (»viewer«). V prvem primeru bo aplikacija na zaslonu prikazala tisto, kar vidi hrbtna kamera telefona, in čakala, da se priključi klient, torej druga naprava, kamor bo video podatkovni tok pošiljala. Po potrebi lahko zaslon telefona zatemnimo, aplikacija bo še vedno delala tisto, čemur je namenjena. Povezava je prek brezžičnega omrežja Wi-Fi ali mobilnega omrežja, vendar si težje predstavljamo, da bi uporabnik »požrl« mesečni račun za mobilni internet. Aplikacijo naložimo tudi na drugo napravo, le da izberemo možnost »viewer«, nakar dobimo seznam »kamer«, ki so na voljo. Video podatkovni tok je na voljo prek interneta, kaj se dogaja »doma«, vidimo od koder koli. Tudi na skrivaj, če domačim nismo povedali, da smo stari telefon spremenili v nadzorno kamero ter ga premeteno skrili na knjižno polico. Z oddaljenega mesta lahko upravljamo star telefon, zajamemo fotografijo trenutnega dogajanja, preklapljamo med prednjo in zadnjo kamero in prižigamo bliskavico.

Ima pa tovrstna uporaba starega pametnega telefona hudo nerodno reč, ki pride do izraza, ko nam ne preostane ničesar drugega, kot da star telefon v vlogi nadzorne kamere v internet povežemo prek mobilnega omrežja. Pozabimo, da bi ta nenehno pošiljal sliko v internet, ne da bi jo mi potrebovali, in ves čas »zajedal« obstoječo pasovno širino (ter poganjal števec porabljenih megabitov). Prav tako se naprava, katere aplikacija nenehno deluje, veliko bolj pregreva kot naprava, ki je v stanju čakanja. Druga rešitev je zato veliko bolj elegantna. Na starem telefonu naložite aplikacijo za Skype, odprite račun, ki bo lasten le tej napravi, in jo »pokličite«, kadar želite nadzirati. Morate pa aplikacijo pravilno nastaviti, tako da se samodejno javi na klic in da to naredi le v primeru, da je klicatelj v njenem imeniku. Ne bi si želeli, da bi napravo klical sosed, ko opravljate zakonske dolžnosti. Video podatkovni tok starega telefona lahko v primeru uporabe Skypa kot nosilca modifikacije starega telefona gledate na osebnem računalniku ali na kateri koli mobilni napravi, kjer imate nameščen Skype.

Aplikacij, s katerimi lahko naredite enako, je veliko. Prvič smo uporabili aplikacijo, ki telefon spremeni v IP-kamero, po funkciji podobno »samostojni« nadzorni IP-kameri. Vendar če želimo do nje dostopati prek interneta, se moramo pozabavati z nastavitvami domačega usmerjevalnika, da je dostop do naprave mogoč. V tem članku omenjeni možnosti pa sta enostavni in ne zahtevata ničesar takšnega. Obema je skupno, da lahko telefon spremenimo v hipu v nadzorno kamero, to pa lahko naredi vsak, ne da bi kaj vedel o omrežju, internetu ali čem podobnem. Hitro in enostavno.

Moj mikro, januar – februar 2014 | Marjan Kodelja