Ko smo razmišljali o tem, da bi predelali računalnik v omrežno podatkovno skladišče, smo se spraševali, – podobno vprašanje si bo zastavil vsak, ki bo stopil na to pot, – ali se izplača. Se. Novinarski kolega nam je dejal, da je to brezzvezno, nepotrebno. Sam je kupil strežnik NAS pred leti, ga nastavil in od tedaj deluje, ne da bi moral kar koli popravljati. Gledano tako, se trud ne izplača. Če pa vam je škoda kakih 200 evrov, kolikor stane solidni namenski strežnik (brez diskov, da ne bo nesporazumov), potem ponovna uporaba računalnika, ki bi ga drugače zavrgli ali bi ležal v kleti ali na podstrešju, ni več tako zelo neumna.

Omrežno podatkovno skladišče ni edina možnost. Star računalnik lahko postane omrežni usmerjevalnik, datotečni strežnik, strežnik spletnih strani in še veliko tega. Za vse to je prostokodna programska oprema, kar pomeni, da za programe ni treba nič plačati, nekaj let star računalnik pa je verjetno zmogljivejši (hitrost procesorja, kapaciteta pomnilnika …) od tovrstnih namenskih naprav. Njihova skoraj edina prava prednost je, da imajo največkrat enostaven uporabniški vmesnik s čarovnikom, ki uporabnika korak po koraku vodi do končnega cilja. Za prostokodno skupnost so ti mehanizmi enostavnosti pod častjo, saj se predvideva, da nekaj veste, če pa ne, potem pa, da ste se pripravljeni učiti. To je bolje, saj ko vam nekaj uspe narediti, vsaj veste, zakaj tako dela, kako dela in kaj lahko spremenite, da bo delalo drugače in tako naprej.

Napotki, kako uporabiti računalnik za neko natančno določeno nalogo, pozabijo na prve korake. Čiščenje in obnavljanje starega računalnika. V zadnjih mesecih smo odprli nekaj računalnikov in izkazalo se je, da so računalniki, poleg tistega, za kar smo jih kupili, tudi »odlični praholovci«. Domače okolje, vsaj pri večini ljudi, ni niti približno podobno industrijskemu, kjer je normalno, da je v zraku več prahu. Pa vendarle. Dve leti star računalnik se je pokvaril, ker je bilo v njem toliko prahu, da je bilo hlajenje neučinkovito (dobro, da se je ventilator sploh vrtel). Drug računalnik, ki smo ga odprli po enem letu, je imel na hladilniku procesorja plast prahu, ta pa je prekrivala tudi lopatice ventilatorja. Pameten gospodar ne bi računalnika le spihal in obrisal, da odstrani ves prah, temveč bi zamenjal vsaj vse ventilatorje v njem. Prah je strup tudi za njih, pride v »ležaje«, ventilator odpove, hlajenja ni, računalnik se pokvari. Logično zaporedje vzrokov in posledic. Ne pomaga, če ventilator razdrete, očistite, namažete ležaje in še kaj. Ventilatorji so potrošno blago, ker pa so poceni, so tudi dokaj nekakovostno izdelani. Če je mogoče, zamenjamo tudi trde diske, sploh če bo računalnik opravljal funkcijo omrežnega skladišča. Kar koli drugega odpove, podatkov ne izgubimo, če se okvari disk, pa lahko pride tudi do izgube podatkov. Nič hudega, če imamo nekje arhiv. Kaj pa, če tega ni?

Pri tovrstnih predelavah starega računalnika ni nobene potrebe, da so v njem »komponente«, ki jih ne potrebujete. V računalniku ste imeli za tiste čase zmogljivo grafično kartico, ki je nepotrebna, ko bo računalnik postal strežnik NAS (ali kaj podobnega). Monitor boste potrebovali pri namestitvi programske opreme in morda pozneje, ko bo šlo kaj narobe. Večino časa pa ne. Če ima star računalnik na matični plošči integrirano grafiko, bo ta več kot dovolj. Še kaj bi se verjetno našlo v starem računalniku, kar ni več potrebno. Vse to lahko mirne duše vzamete ven, poklonite ali pa uporabite kje drugje.

Pri skladišču NAS je treba vedeti, da je na voljo več načinov hranjenja podatkov na diskih, vsak od njih pa je povezan s številom diskov v strežnikih. Tokrat res ne bi spet razlagali teorije podatkovnih polj RAID. Dovolj je naslednje. En disk pomeni, da če se pokvari, so podatki izgubljeni. Dva diska pomenita zrcaljenje. Vsak podatek se hkrati shrani na oba diska strežnika. Če en odpove, ga zamenjamo, podatki se obnovijo z obstoječega diska, ki se ni pokvaril, in vse deluje naprej, kot da se nič ne bi zgodilo. Več kot dovolj za domača okolja, pa čeprav je stvar potratna. Zrcaljenje namreč pomeni, da imamo na primer dva diska s po 500 GB prostora, a le 500 GB za hranjenje podatkov. Je pa varnost večja, saj je verjetnost, da se bosta hkrati pokvarila oba diska, majhna. No, ja, slišali smo tudi za takšne primere. Če imate dva diska in ju boste »zrcalili«, diski pa tudi niso ravno »zelo« stari, lahko uporabite obstoječe in zanemarite nasvet, da se izplača diske zamenjati.

Moj mikro, januar – februar 2014 | Jan Kosmač