Razstavljanje naprav je svojevrstna zabava, saj hitro ugotovite, zakaj so nekatere tako poceni. Večopravilna naprava Epson Stylus SX130 je velika votla plastična škatla, ki ima v notranjosti bolj malo stvari. Še najbolj so za ponovno uporabo zanimivi napajalnik (samostojen v lastnem ohišju), motorji, vijaki in plastični zobčeniki. Drugo je bolj kot ne za v smeti. Vidi se, da je vse prilagojeno poceni izdelavi, vijaki so enaki, kovinski so le najnujnejši deli, v konkretnem primeru le vodilo za premikanje tiskalne glave. Preprosta je tudi elektronika, na njej ni ravno veliko elementov, pri tem mislimo na kondenzatorje, ki bi se jih dalo ponovno uporabiti pri kakšnem domačem projektu. Opazite pa lahko tudi, kako umazana in potratna je pravzaprav tehnologija brizganja. Na več mestih v tiskalniku so gobice, ki vpijajo odvečno črnilo. V tem je med drugim tudi razlog, zakaj imajo tiskalniki števec števila izpisov, ki po določenem številu ne dovoli, da bi tiskalnik še tiskal in ga je treba zamenjati ali nesti na servis. Gobice so poceni in hkrati element, ki je v tiskalnik vgrajen zaradi doseganja načrtovane zastarelosti.

Večji potencial predstavlja druga naprava, ki sem jo oplenil. Snemalnik vsebuje trdi disk. Ni ravno velik (160 GB), a ker gre za standardni element, ga dokaj preprosto vgradite v računalnik ali v »ohišje« zunanjih diskov. Tovrstne naprave imajo več elektronike, zato lahko obdržite tudi tiskana vezja, iz katerih po potrebi vzamete elemente, ki jih potrebujete. V konkretnem primeru kondenzatorje, diode LED, LED-zaslon, ventilator in različne priključke. Bolj kot pri tiskalniku je uporaben napajalnik, saj ima več izhodnih napetosti. Zanj lahko najdete primerno ohišje, vanj vgradite želene priključke in ga spremenite v univerzalni napajalnik. Nekaj motorjev je v DVD-predvajalniku, ki pa je preveč »kompakten«, da bi iz njega vzeli še kaj, in to je to. Razstavljanje te naprave je preprosto, če imate ustrezen izvijač. V konkretnem primeru imajo vijaki zvezdasto glavo. Če nimate pravih nastavkov, razstavljanje ni mogoče.

Kaj početi z vsem tem? Vijaki so vedno uporabni, toliko bolj, če so majhni in smo ravno takšnega izgubili. Kabli prav tako. Električne motorje lahko uporabite pri preprostem robotu, ki ga upravlja mikrokrmilnik Arduino ali kartični računalnik Raspberry Pi. Deli, za katere sem se odločil, da jih obdržim (če zanemarim trdi disk), niso dragi, dobite jih v specializirani trgovini ali v spletni trgovini. Časovno in denarno potratno, toliko bolj, če pomislite, da ste to imeli in zavrgli. Kar je ostalo, ne zahteva veliko prostora in bo vedno pri roki. Pri razstavljanju naprav pa je še en vidik – ekološki. Sestavne dele ločite med seboj: plastiko posebej na en kup, kovino na drug itd., in nato to v zbirnem centru odložite v prave zabojnike. To naj bi sicer počeli, tudi če staro napravo vrnete prodajalcu pri nakupu nove, vendar nisem prepričan, kje in kako natančno to počnejo. Pa še zabavno je razstavljanje in opazovanje, kako so naprave pravzaprav narejene.

Moj mikro, September Oktober 2013 | Jan Kosmač