1. Šum pri visokem ISO
Fizično manjše je tipalo v fotoaparatu, več je digitalnega šuma pri fotografiranju z visokimi ISO-vrednostmi. Pri tipalu polne velikosti (full frame) ločljivosti 20 milijonov točk je fotografija brez šuma tudi pri vrednosti ISO 3200, medtem ko je šuma polna fotografija posneta z manjšim tipalom APS-C enake ločljivosti. Kaj lahko storimo, da je šuma manj? Fotografirajte z nižjo vrednostjo ISO. Pomanjkanje svetlobe nadomestite tako, da fotoaparat namestite na stojalo in povečate čas osvetlitve. Da je hkrati visoka globinska ostrina, čim bolj odprite zaslonko (najnižja vrednost zaslonke). Druga možnost je nakup dražjega objektiva, če imate fotoaparat z izmenljivimi objektivi, ki ima večjo svetlobno moč. Po domače povedano, objektiv, ki bo na tipalo »spustil« več svetlobe. Boljši so objektivi s fiksno goriščnico kot »zum« objektivi oziroma so prvi cenejši, ko gre za enako kakovost. Tretja možnost je popravljanje fotografije. Šum je najbolj izrazit na temnejših področjih fotografije – na levem delu histograma. Zato posnemite malo preosvetljeno fotografijo in jo obdelajte z grafičnim programom.
2. Boljša nočna fotografija
Vidimo profesionalne nočne fotografije s svetlobnimi repi vozil na cesti ali zvezd na nebu, a vsi le ne vemo, kako jih posneti. Potrebujemo stojalo, primeren fotoaparat, najbolje zrcalnorefleksni, ni pa to pogoj, po možnosti pa še daljinski sprožilec. Trik je v nastavitvah – posneti fotografijo pri ISO-vrednosti 100 s primerno dolgim časom osvetlitve, ki se meri v minutah ali celo urah. Pri tako dolgih časih pa se je težko učiti na poskusih in napakah. Dobro je vedeti, kakšen je optimalen čas, kar nam razkrije enostaven trik. Izberite samodejni (AUTO) način, dvignite ISO-vrednost na 6400, posnemite fotografije ter si zapomnite vrednost zaklopke in čas osvetlitve, ki jo je samodejno določil aparat. Nato spremenite način v ročnega (Manual), nastavite ISO-vrednost na 100, aparaturo na enako vrednost kot pri »samodejnem« posnetku, čas osvetlitve pa iz sekund spremenite v minute. Čas osvetlitve dveh sekund pri ISO 6400 pomeni dve minuti pri ISO 100, 1/60 sekunde pa pomeni eno sekundo. Fotoaparat nima tako visoke ISO-vrednosti, temveč le 3200. V tem primeru čase pomnožite z dve.
3. Fotografiranje v muzejih
Velikokrat pred vhodom v muzej stoji opozorilo, da fotografiranje ni dovoljeno. Ko pa je, so prepovedani bliskavica in tudi stojala. Fotografirati pa si želimo, če drugače ne gre, na skrivaj. Zato bliskavico vedno izklopite. Kaj zdaj, ko vendar vemo, da so svetlobne razmere v prostoru slabše? Prvi problem, s katerim se boste spoprijeli, je nastavljanje beline. Avtomatika verjetno ne bo dala dobrih rezultatov, zato imejte pri sebi kos belega kartona, s pomočjo katerega boste lahko nastavili belino v konkretnih svetlobnih razmerah prostora. Tovrstne fotografije vedno delajte v formatu RAW, da boste imeli pozneje več moči pri »optimizaciji« fotografij. Odpravili boste lahko tudi težave, ki so nastale zaradi napačne osvetlitve ali nastavitve beline.
Še nekaj nasvetov imamo glede fotografiranja v muzejih in na razstavah. Obiščite jih v času, ko jo najmanj obiskovalcev. Zaslonka naj bo čim bolj zaprta (na primer F/11 ali več), da bo globinska ostrina fotografije čim večja. To pa za seboj potegne težave s svetlobo, zato nastavite ISO-vrednost na 800 (večja bo najverjetneje povzročila preveč šuma). Če je le mogoče, uporabljajte stojalo. ISO-vrednost je lahko nižja, čas osvetlite pa daljši. Delno pomagajo sistemi stabilizacije v novejših aparatih, a niso vsemogočni. Ker je veliko predmetov v vitrinah, se vam izplača s seboj imeti tudi polarizacijski filter, a ne pozabite, uporaba filtra nekoliko podaljša potreben čas osvetlitve.
Moj mikro, marec - april 2014 | Jan Kosmač
