Ni skrivnost, da proizvajalci na podlagi podobne ali celo enake strojne opreme ponudijo kupcem cenovno različne modele. Funkcionalnost posameznega modela omejujejo s programsko opremo, naloženo v tovarni (strojnoprogramska oprema − firmware). Druga možnost pa je zagotavljanje podobnih funkcionalnosti z različno strojno opremo (najpogostejši tovrsten primer so strojne različice istih komercialnih modelov). V prvem primeru je razlog predvsem optimiranje proizvodnje, licenčne omejitve pa preprečujejo »kanibalizacijo« različnih izdelkov istega proizvajalca. V posameznih primerih je strojna oprema lahko celo do določene mere »subvencionirana« – če seveda proizvajalec oceni, da mu bo nižja vstopna cena naprave odprla vrata h kupcu in mu omogočila zaslužek v prihodnosti. Med tipične predstavnike tega področja bi lahko uvrstili različne igralne konzole. Prodajna cena tovrstnih naprav je nižja od tržne cene primerljive strojne opreme. Podrobnejši pogled v tovrstne naprave pa pokaže, da gre pri tem največkrat za namensko računalniško opremo, ki je s strani proizvajalca ustrezno zaščitena pred »zlorabo« (beri: nakupom naprave, ki se pozneje uporabi v drugačne namene – npr. Xbox uporabimo v vlogi Linuxovega strežnika). Vse prevečkrat pa se pokaže, da vdelana zaščita omejuje le poštene. Spretni jo namreč preskočijo, odstranijo originalno programsko opremo in naložijo potrebne popravke ali celo nov sistem.
NE LE KONZOLE
Seveda pa igralne konzole niso osamljen primer namenskih naprav, saj jim lahko ob bok postavimo tudi marsikatere druge. Še lepše pa je, če proizvajalec že sam, zaradi prihrankov, povezanih z morebitnimi licencami operacijskega sistema, v naprave naloži Linux, saj to pomeni, da se naprava v tem okolju »počuti« kar se da domače. Vsekakor ne smemo pričakovati naivnosti proizvajalcev, saj ti poskušajo preprečiti/otežiti zlorabo njihove strojne opreme. Ironija je, da lahko za pomoč uporabimo tisto, kar pride že iz tovarne − nepopolno programsko opremo oziroma hrošče.
Na hrošče (bugi) v programski opremi se pogosto jezimo in jim dajemo negativen predznak. Ko gre za prilagoditev naprave, pa lahko hrošči odigrajo popolnoma drugačno vlogo. Znane hrošče lahko uporabimo kot pomoč, ki nam omogoči obhod vdelane zaščite in odpre možnost zamenjave originalne sistemske (programske) opreme. S pomočjo znanega hrošča lahko postavimo napravo v »nenormalno« stanje delovanja, ki nam omogoča potrebno prilagoditev.
Poleg igralnih konzol so kot izdelek množične potrošnje za prilagajanje zanimivi predvsem usmerjevalniki. Cenovna razlika med različnimi modeli pogosto ni v vdelani strojni opremi, ampak v tem, kaj posamezni model zna (se pravi programski opremi oziroma njenih omejitvah). Tokrat si bomo ogledali primer, kako je mogoče usmerjevalnik nižjega cenovnega razreda razmeroma preprosto nadgraditi v model, ki bi bil pri enaki funkcionalnosti nekajkrat dražji.
ZAKAJ MODRI?
Za modifikacije so primerni različni modeli usmerjevalnikov. V našem primeru smo izbrali Linksysov model WRT54GL. Zakaj je bil izbran prav ta model bomo spoznali v nadaljevanju. Med glavnimi razlogi za naš izbor sta razširjenost Linksysovih modelov WRT54GX (X ima lahko različne vrednosti) in dejstvo, da je mogoče tovrstne modele usmerjevalnikov v različnih akcijah dobiti razmeroma poceni (v času pisanja članka je bilo mogoče model WRT54GL kupiti pri podjetju Rolan iz Maribora za 19.900 tolarjev). Linksysovi usmerjevalniki so že dolgo znani po tem, da jih je mogoče preprosto»predelati«, hkrati pa je na spletnih straneh mogoče najti tudi potrebne informacije (glede na posamezne različice), če se znajdemo v nepredvidenih težavah. Ko je podjetje Linksys prevzel veliki in uspešni Cisco, smo nekateri ocenjevali, da je lahko usoda Linksysove blagovne znamke in modelov pod vprašajem, a se to, vsaj zaenkrat, na srečo ni zgodilo.
Kljub slavospevom, ki jih najdemo na spletnih straneh glede možnosti »nadgradnje« različnih modelov, pa je treba biti nadvse previden. Razlog je ta, da je na trgu veliko različic modelov usmerjevalnikov, ki nosijo isto komercialno oznako − tip. Najlepše lahko to ponazorimo s primerjavo naslednjih podatkov priljubljenih Linksysovih usmerjevalnikov
Model Različica Procesor Flash RAM
WRT54G 1.0 125 MHz 4 MB 16 MB
WRT54G 1.1 125 MHz 4 MB 16 MB
WRT54G 2.0 200 MHz 4 MB 16 MB
WRT54G 2.2 200 MHz 4 MB 16 MB
WRT54G 3.0 200 MHz 4 MB 16 MB
WRT54G 3.1 216 MHz 4 MB 16 MB
WRT54G 4.0 200 MHz 4 MB 16 MB
WRT54G 5.0 200 MHz 2 MB 8 MB
WRT54G 6.0 200 MHz 2 MB 8 MB
WRT54G 7.0 200 MHz 2 MB 8 MB
WRT54GS 1.0 200 MHz 8 MB 32 MB
WRT54GS 1.1 200 MHz 8 MB 32 MB
WRT54GS 2.0 200 MHz 8 MB 32 MB
WRT54GS 2.1 200 MHz 8 MB 32 MB
WRT54GS 3.0 200 MHz 8 MB 32 MB
WRT54GS 4.0 200 MHz 4 MB 16 MB
WRT54GS 5.0 200 MHz 2 MB 16 MB
WRT54GS 5.1 200 MHz 2 MB 16 MB
WRT54GS 6.0 200 MHz 2 MB 16 MB
Kot je moč videti, se najbolj priljubljena modela za »šraufanje«, WRT54G oziroma GS, pri konfiguraciji bliskovnega (flash) pomnilnika (v katerem sta shranjeni programska oprema usmerjevalnika in konfiguracija) in delovnega pomnilnika glede na različice bistveno razlikujeta. Model WRT54GS je do različice 3.0 ponujal pravo razkošje, danes pa je z različico 6.0 prav »podhranjen«. Podobno velja tudi za model G, ki je bil prav tako žrtev optimiranja (beri: plenjenja) strojne opreme ob prehodu iz Linuxa na VxWorks. Ko ste se veselili ob znižanju cen omenjenih modelov usmerjevalnikov, se najverjetneje niste zavedali dejstva, da ste tudi dobili tudi »manj« strojne opreme – skratka, če plačaš manj, se ne smeš jeziti, če tudi dobiš manj. Dobro je le, če se tega zavedamo.
NA SREČO PA ...
Na srečo so bili pri Linksysu oziroma njihovih lastnikih dovolj pametni in so imeli tudi dovolj komercialnega interesa, da so (ob prehodu modela WRT54G z Linuxa na VxWorks) v drugi polovici leta 2005 predstavili nov model usmerjevalnika, ki nosi oznako WRT54GL. Njegovi glavni značilnosti sta :
- strojna oprema omenjenega modela je enaka ali podobna modelu WRT54G različice 4,
− v njem je še vedno OS Linux (označuje ga črka L)
Zaenkrat sta se na trgu pojavili dve različici, ki sta primerni za naše namene:
Model Različica Procesor Flash RAM
WRT54GL 1.0 200 MHz 4 MB 16 MB
WRT54GL 1.1 200 MHz 4 MB 16 MB
Ker je model mogoče brez težav dobiti na trgu, smo se odločili zanj, ne pa za kakšnega drugega, ki bi bil morda boljši, a ni več dobavljiv.
Čeprav je proizvajalec omogočil »igranje«, pa je treba opozoriti, da so v usmerjevalnik še vedno vdelane določene varovalke.
PA SE IGRAJMO
Linksysovi modeli omogočajo prilagajanja tako na ravni strojne kakor tudi programske opreme. Če niste res zelo, zelo, zelo izkušeni v svetu elektronike, vam toplo priporočam, da v usmerjevalnik ne posegate. Vseeno pa naj na tem mestu omenimo nekaj priljubljenih možnosti. Če ste mojster spajkalnika in imate pri roki ustrezno orodje, lahko usmerjevalniku povečate pomnilnik s kartico MMC. Več o tem najdete na spletni strani http://wiki.openwrt.org/OpenWrtDocs/Customizing/Hardware/MMC. Usmerjevalniku lahko dodamo tudi različne vmesnike, povečamo pomnilnik ali nanj priključimo LCD-zaslon. V našem primeru smo se na začetku odločili, da bomo v usmerjevalnik posegali le na ravni programske opreme in s tem »ne bomo vplivali na garancijo«.
Hiter pogled po spletnih straneh pokaže, da je glede programskih nadgradenj kar nekaj možnosti. Na posameznikov izbor bo najverjetneje vplivalo dvoje: znanje, povezano z novo nameščeno programsko opremo, in dejanske možnosti, ki jih ta modifikacija prinaša. Posamezne »distribucije« gredo v dveh smereh – funkcionalno zaokroženi paketi ali kot osnovni skelet, okrog katerega lahko uporabnik dodaja posamezne pakete, ki jih dejansko potrebuje. Razlog za to je preprost: zdi se, da so ljudje, ki se ukvarjajo z razvojem, pravi čarovniki (kaj vse spravijo v 4 MB bliskovnega pomnilnika), vseeno pa je treba ostati realen glede tega, kaj je mogoče storiti s strojno opremo, ki je na voljo. Zato je pač včasih treba sklepati kompromise v smislu podpore VPN-u ali pa razširjene funkcionalnosti VoIP. Tovrstnim težavam se lahko izognemo s prej omenjenim posegom v strojno opremo usmerjevalnika ali elegantnejšim (programskim) priklopom zunanjega diska.
KATERI PAKET JE PRAVI
Posamezni paketi se med seboj razlikujejo glede na možnosti, ki jih ponujajo. Eden najbolj priljubljenih je DD-WRT (www.dd-wrt.com), ki prinaša glede na osnovno (originalno) programsko opremo kar nekaj prednosti in dodatnih možnosti. Če naštejemo le nekatere: podpora funkcionalnosti 802.1 (EAP), podpora funkcionalnosti VLAN (možnost izolacije uporabnikov), dostop do usmerjevalnika preko protokola SSH, podpora funkcionalnosti VPN in QoS ... in nikakor ne nazadnje podpora 13 jezikom, med katerimi lahko najdemo tudi slovenščino. Seznam vseh funkcionalnosti je na voljo strani www.dd-wrt.com/wiki/index.php/What_is_%22DD-WRT%22%3F#Features_ .28Overview.29 . Na tej strani najdemo poleg Linksysovih modelov tudi modele drugih proizvajalcev, ki so podprti. Pogled na to stran pa nas opozori, da je DD-WRT na voljo v več različicah, ki se med seboj razlikujejo po funkcionalnosti.
Različici Mini in Micro sta funkcionalno precej omejeni in sta namenjeni modelom s skromnejšo strojno opremo. Uporabni pa sta tudi kot vmesni korak v postopku prve nadgradnje, saj z njima odstranimo originalno Linksysovo omejitev glede velikosti strojnoprogramske opreme (firmware), s katero nadgrajujemo usmerjevalnik. Različice Standard, VOIP in VPN imajo nekatere posebnosti. Različica VPN podpira OpenVPN, različica VOIP ima dodano podporo funkcionalnosti SIP-strežnika (SIPatH), standardna različica pa se edina lahko pohvali s podporo igranju s konzolami prek interneta. Razlog za opuščanje določenih funkcionalnosti je omejenost usmerjevalnikovega bliskovnega pomnilnika.
Pred nadgradnjo moramo izbrati ustrezno različico strojnoprogramske opreme glede na model, ki ga imamo. Prenesemo jo s spletne strani www.dd-wrt.com/dd-wrtv2/downloads.php. Trenutno aktualno različico najdemo v imeniku dd-wrt.v23 SP2. Glede na funkcionalnost, ki jo potrebujemo, odpremo enega od imenikov (npr. mini). Ker imamo WRT54GL (1.1) izberemo različico generic – v našem primeru je to datoteka dd-wrt.v23_mini_generic.bin. V pomoč (katera je prava različica) je datoteka hwsupport.txt. Kot smo omenili že prej, je prehod na »polno« različico narejen z vmesnim korakom prek različice Mini. S spletne strani smo zato prenesli obe različici (dd-wrt.v23_mini_generic.bin, ter dd-wrt.v23_generic.bin ki je standardna).
NADGRADNJA BREZ VEČJIH TEŽAV
Pri nadgradnji strojnoprogramske opreme je nadvse priporočljivo, da se držimo določenih pravil. Izogibamo se nadgradnji prek brezžične povezave in šifriranju (na primer SSL, HTTPS). Da se izognemo morebitnim težavam, velja tudi priporočilo, da med postopkom nadgradnje izključimo protivirusne programe. Dobrodošlo je, da v času nadgranje prek usmerjevalnika nimamo drugega prometa in da so v trenutku nadgradnje v usmerjevalniku privzete vrednosti.
V našem primeru je bila tovarniško nameščena različica usmerjevalnikovega firmwara 4.30.7, ki omogoča prilagajanje brez težav. Pri morebitni novejši različici, ki bi povzročala težave, bi bilo mogoče izvesti tudi »downgrade« na to različico.
Privzeti IP-naslov našega usmerjevalnika je 192.168.1.1. Do njega lahko dostopamo preko grafičnega vmesnika prek spletnega brskalnika (http://192.168.1.1). Ko se stran naloži, se prijavimo (uporabniško ime pustimo prazno, za geslo pa vnesemo admin. Izberemo meni Administration in izberemo možnost Firmware Upgrade. Z brskanjem pokažemo, kje imamo shranjeno datoteko dd-wrt.v23_mini_generic.bin. Z njeno pomočjo odstranimo mejo 3 MB (ki se pojavlja v določenih modelih različice 1.0 oziroma 1.1) in omogočimo nalaganje polne različice DD-WRT.Ko s klikom zaženemo nadgradnjo, moramo paziti, da postopka pred koncem ne prekinemo!
Po postopku nadgradnje se v našem primeru ni zgodilo nič posebnega. Usmerjevalnik je sicer deloval (uspešen ping na naslov 192.168.1.1) in omogočal dostop prek telneta, vsi poskusi dostopa prek brskalnika (dostop HTTP) pa so se izkazali za neuspešne. Poskus s 30-sekundnim pritiskom na usmerjevalnikovo tipko za nastavitev na privzete »tovarniške« vrednosti (reset) se je izkazal za uspešen. Spremenila pa sta se uporabniško ime (v root) in geslo (admin). Postopek nadgradnje smo ponovili še enkrat, le da smo tokrat pokazali na datoteko dd-wrt.v23_generic.bin.
DD-WRT seveda ni edina distribucija, ki jo lahko naložimo v Linksysov WRT54GL. Seznam najbolj priljubljenih distribucij, skupaj s potmi do njih in kratkim opisom, najdemo na strani www.wrtrouters.com/firmware/wrt54gl/. DD-WRT odlikujeta preprosto nameščanje in uporaba; priljubljeni OpenWRT pa velika prilagodljivost, ki zahteva več znanja uporabnika. Več o OpenWRT-ju v naslednji številki.
POTREBNA JE PAZLJIVOST
Tako proizvajalec usmerjevalnika kot vsi, ki omogočajo nadgrajevanje usmerjevalnika, opozarjajo na pazljivost. Če se navodil ne držimo, lahko usmerjevalnik onemogočimo ali celo uničimo. Iz lastne izkušnje lahko potrdim, da se lahko to hitro zgodi.
Občutek rutiniranosti, kanček samovšečnosti ter radovednost v smislu »kaj pa če ....« sta pripeljala do tega, da sem usmerjevalnik poskusil nadgraditi s strojnoprogramsko opremo, ki je bila sicer sorodna, a ne priporočena za moj model. Modro-črni malček, vreden slabih dvajset tisočakov, je po nadgradnji popolnoma odpovedal pokoro. Poskusil sem z najrazličnejšimi restarti in reseti na privzete vrednosti, seveda brez uspeha. Edino kar je še kazalo življenjske znake, je bila rdeča dioda za napajanje.
Na srečo sem si pred eksperimentiranjem prebral ustrezne dokumente, ki so nakazovali možne rešitve. Ena od možnosti je, da izkoristimo čakanje ob zagonu (Boot Wait), seveda pod pogojem, da smo ga aktivirali. Privzeta tovarniška vrednost je, da je to izključeno, večina neuradnih nadgradenj pa ga aktivira. To čakanje (nekaj trenutkov) ob zagonu omogoča, da v usmerjevalnik pred zagonom »napačne« ali nepopolne strojnoprogramske opreme, ki je v shranjena v bliskovnem pomnilniku, prek protokola TFTP naložimo drugo. Postavlja pa se vprašanje, kako naložiti prek strežnika TFTP novo strojnoprogramsko opremo, če pa do usmerjevalnika ne morem dostopati prek krajevnega omrežja. Po dobrem dnevu iskanja in potnih sragah na čelu ob misli, da sem zadevo zavozil, sem našel nove možnosti, a so bile vse povezane s posegi v usmerjevalnikovo drobovje. Prvi dve možnosti mi nista dišali. WRT54GL ima na tiskanem vezju zaporedni (nestandardni nivoji) in JTAG-vmesnik (http://wiki.openwrt.org/OpenWrtDocs/Customizing/Hardware/JTAG_Cable). Z obema možnostma lahko pridemo bližje usmerjevalniku in tako poskušamo odpraviti nastale težave. Obe možnosti sta zahtevali material, ki ga nisem imel, zato sem se odločil za najradikalnejšo možnost.
No, pa je šla garancija po vodi, kljub prvotnemu namenu, da v usmerjevalnik ne bom posegal. Usmerjevalnik je za poseg treba odpreti. Poiskati je bilo treba Intelovo vezje (bliskovni pomnilnik). Prepoznavno je po nalepki (zanimivo, da je imela navedeno nižjo različico, 4.30.2 namesto 4.30.7). Vezje ima na obeh robovih označene »nožice«, tako da lahko najdemo tiste, ki jih iščemo. Brisanje pomnilnika, naj bi se izvedlo s kratkim stikom priključnih nožic (pinov) 15 in 16. Ker gre za izredno tanke nožice, ki so zelo blizu skupaj, je potrebna posebna pazljivost, saj lahko naredimo kratek stik s kakšno drugo in uničimo usmerjevalnik. V našem primeru sem nastavil najmanjši »urarski« izvijač med obe nožici in priklopil napajanje. Ker postopek kljub nekaterim zagotovilom s spletnih strani ni deloval, sem poskusil še s posamezno vezavo obeh nožic na ohišje antene. Ta postopek se je izkazal za uspešen. Nekaj trenutkov po priklopu napajanja in stiku na ohišje antene se je začel usmerjevalnik odzivati na privzetem IP-naslovu 192.168.1.1.
Sledil je poskus z nadgradnjo prek protokola TFTP. Postopek ni bil uspešen, dokler na spletni strani nisem našel datoteke WRT54G_4.30.5.exe, s to naložil originalno strojnoprogramsko opremo in napravico vrnil v življenje.
NADGRADNJA − DA ALI NE?
Če vam usmerjevalnik ustreza takšen, kot je, in ne potrebujete bogatega nabora možnosti, ki jih nadgradnja omogoča, verjetno ne boste razmišljali o nadgradnji. Morda vam tak usmerjevalnik ustreza tudi zato, ker preprosto ne veste, kaj lahko z njim še storite. Nekatere najzanimivejše možnosti bomo zato spoznali v naslednji številki Mojega mikra.
ZANIMIVOSTI IN NASVETI
• Dober izkupiček
Usmerjevalnik v vrednosti slabih 20.000 tolarjev smo z nadgradnjo spremenili v napravo, ki bi imela nekajkrat višjo ceno.
• Linksys ni edini
Linksysova strojna oprema ni edina, ki omogoča modifikacijo. Nekateri uporabniki se odločajo za konkurenčne proizvajalce zaradi dodatnih možnosti posameznih modelov. Med njimi je priklop zunanjega diska/ključa prek vmesnika USB.
• Strojna osnova za Linux
Prilagojeni usmerjevalnik ne prinaša le novih možnosti usmerjanja, temveč ga lahko uporabimo tudi kot razmeroma poceni in energijsko varčno strojno opremo, v kateri zaganjamo Linux.
• Poskusna nadgradnja
Če ste v dilemi, ali bi se lotili programske nadgradnje usmerjevalnika, lahko poskusite z »nadgradnjo«, ki deluje le v usmerjevalnikovem delovnem pomnilniku (www.batbox.org/wrt54g-linux.html). Če usmerjevalnik izklopimo, se po zagonu vrne v prvotno stanje
• Prilagodljivi Open WRT
Namesto sklepanja kompromisov glede funkcionalnosti strojnoprogramske opreme DD-WRT lahko izberemo OpenWRT in si naredimo usmerjevalnik po svojih potrebah. Seznam podprte strojne opreme za OpenWRT je bogat. Posamezni modeli so bolje podprti kot drugi. Če razmišljate o nadgradnji usmerjevalnika in se odločate o nakupu usmerjevalnika, vam je lahko v pomoč tudi tabela na strani http://wiki.openwrt.org/TableOfHardware.
Marko Koblar
