Odgovor se skriva v repetitorju. V telekomunikacijah je to elektronska naprava, ki sprejema signal, ga okrepi in ponovno pošlje. Tako lahko signal – žični ali brezžični – doseže večjo razdaljo. V brezžičnih omrežjih je lahko repetitor preprosta naprava, ki potrebuje le priklop na električno omrežje in postavitev na mestu, kjer še sprejema signal brezžičnega usmerjevalnika, z njim pa lahko pri pametni postavitvi zelo izboljšamo pokrivanja omrežja Wi-Fi. Repetitor, danes je to največkrat brezžična dostopovna točka, ki lahko deluje tudi v tej funkciji, lahko kupite oziroma lahko za to uporabite starejšo opremo, ki morda neuporabna leži v predalu. Ni pa vsaka starejša brezžična točka ali brezžični usmerjevalnik primeren. Morda te funkcije nima ali pa ne omogoča nadgradnje programske opreme s prostokodno. Najbolj znana je DD-WRT (http://www.dd-wrt.com), na Linuxu temelječa alternativa strojne programske opreme (firmware), s katero lahko nadgradite nekatere brezžične usmerjevalnike. Zelo primeren za modifikacijo je starejši Linksysov usmerjevalnik WRT54, ki funkcije repetitorja v originalnem firmwaru nima, s prostokodnim pa jo pridobi. Ker smo o nadgradnji tega modela usmerjevalnika že pisali (tinyurl.com/kbju85b), tokrat o tem ne bomo izgubljali besed.

Bolj pomembno se nam zdi vprašanje, kje repetitor postaviti. Ker gre za okrepitev brezžičnega signala, morata biti poti od usmerjevalnika do repetitorja in od njega naprej v prostor čim bolj prosti, brez ovir, sten oziroma vsega, kar lahko moti širjenje signala. Vzemimo primer sobe, v kateri ni signala, saj je s prostorom, kje signal je, ločena z debelim zidom. Ničesar ali zelo malo bomo dosegli, če repetitor postavimo na zunanji rob stene, kajti zid bo ustavil tudi njegov signal. Kot pri iskanju optimalnega mesta za usmerjevalnik moramo tudi v tem primeru poskusiti več možnih mest in se učiti na napakah. Primerna mesta so povsod tam, kjer je električna vtičnica, kjer repetitor še lahko sprejema signal usmerjevalnika in po možnosti čim višje in nikakor ne v omarah. Z upoštevanjem, da signal repetitorja doseže čim širše območje, v katerem želimo brezžično omrežje.

V repetitor brezžičnega signala pa lahko predelamo tudi starejši prenosni računalnik z operacijskim sistemom Windows 7 (glej desno). O smiselnosti tega ne bi izgubljali preveč besed, saj lahko zanj najdemo tudi bolj uporabne naloge. Recimo le, da se nam takšna modifikacija zdi smiselna, ko bi radi za omejen čas razširili brezžično omrežje. Tudi taki primeri se najdejo.

Velja omeniti še nekaj. Ko po spletu iščete nasvete, kako izboljšati delovanje brezžičnega omrežja, naletite na dve terminologiji. Eno so Wi-Fi repetitorji, drugo Wi-Fi povečevalci (booster). Ne gre za eno in isto. Drugo se nanaša na nadgrajevanje usmerjevalnika Wi-Fi, da oddaja močnejši signal. Bodisi doma narejen usmerjevalnik – koncentrator signala Windsurfer ali nakup »močnejših« tovarniško narejenih anten (tinyurl.com/kkjunow). Oboje do neke mere pomaga, a ne reši težav tako dobro kot pravilno postavljen repetitor. Razlog pa je preprost. Pri povečevalcih signala smo le nekoliko okrepili signal, pri repetitorju pa smo njegov izvor prestavili na novo dodatno točko, od koder se brezžični signal tudi širi, verjetno bližje (ali primerneje postavljeno) za odjemalce v prostorih, do katerih signal brezžičnega omrežja ne seže ali pa ni dovolj močan.

Moj mikro, September Oktober 2013 | Jan Kosmač