Googlov komplet očal za navidezno resničnost je poceni in zanimiv način, kako izkoristiti mobilne aplikacije s 360-stopinjskim pogledom. Komplet lahko kupimo ali pa očala naredimo, saj so potrebni deli in material enostavni in poceni. Očala niso približek Samsungovim Gear VR, pa čeprav nudijo podobno funkcionalnost. Res pa je tudi, da podobno kot te izkoriščajo zmogljivosti, ki so že v skoraj vsakem pametnem telefonu.

Paziti moramo, da je lepenka (karton), iz katerih so očala, dovolj debela, da zasenči svetlobo iz okolice in nas prestavi v »temen« prostor. Katera lepenka je primerna, je zapisano v prosto objavljenih načrtih izdelave, izberete pa lahko svojo. Na Amazonu lahko očala tudi kupite, a bolj zabavno kot plačati okoli 20 evrov jih je narediti iz materialov, ki jih imamo. Lepenka je osnova, potrebujemo pa še par leč, ki so najpomembnejši del, močan magnet, ježaste trakove, ki omogočajo odpiranje in zapiranje konstrukcije iz lepenke, in trak iz gume (elastika), ki drži telefon. Načrt ne predvideva traku, ki bi med uporabo očala držal pred očmi, držimo jih z rokami. Ker je v njih telefon, ni dovolj le trak, ki na glavi na primer drži smučarska očala, zahtevana je zapletenejša konstrukcija naglavne opere. Z malo truda in spretnosti pa tudi ta ni nemogoča.

Tipala telefona spremljajo gibanje telefona v prostoru, s tem pa posredno gibanje glave opazovalca po navpični in vodoravni ravnini. Aplikacija položaju prilagodi prikaz slike na zaslonu, kaj je ta, pa je odvisno od vsebine. Zaslon telefona opazujemo skozi dve luknji, v katerih sta leči. Ti približata dogajanje, hkrati pa dajeta vsaj malo občutka prostora. Pod pogojem, da stereoskopsko sliko (za vsako oko svojo) podpira tudi aplikacija, kar v praksi pomeni, da ta zaslon telefona razdeli na dva dela. Leče morajo biti zato prave, prilagojene velikosti zaslona in razdalji do njega. Če niso ravno pravšnje, so robovi slike zamegljeni. Magnet je vgrajen na levem delu, daje pa omejeno možnost upravljanja. Premikamo ga gor ali dol, kar spremlja magnetno tipalo telefona. Aplikacija, ki je napisana za Googlova kartonska očala, mora tovrstno upravljanje podpirati.

Google je v svoji tržnici objavil aplikacijo Cardboard za prvi sprehod v svet navidezne resničnosti. Opazujemo lahko videoposnetke z Youtuba, pogled na zemljevide ali sferične fotografije, ki smo jih prej posneli s telefonom. Nekaj pa je tudi drugih aplikacij, ki so prav tako primerne. Google je namreč javno objavil tudi programski vmesnik API, ki programerjem omogoča pisanje aplikacij, ki so uporabne tudi na ta način.

Oktobra lani je Google sodeloval na dogodku Zlati boben v Portorožu, kjer je na svoji stojnici imel tudi nekaj teh kartonskih očal. Niso tako neumen izdelek, kot so videti na prvi pogled. Čeprav težko z njimi hodimo in prijemamo navidezne predmete v pravem prostoru, je uporaba zabavna. V navidezni resničnosti možnost prikaza prostora okoli gledalca tako, da se ta počuti, kot bi bil resnično tam, je tudi ena od smeri razvoja raznovrstnih mobilnih aplikacij. Tudi iger, ki jih bomo igrali v pravem prostoru (kamera telefona v očalih lahko skozi luknjo snema prostor) z dodanimi navideznimi predmeti. Preden pa se odločimo in kupimo nekaj sto evrov vredna »prava« očala, se lahko zabavamo s kartonskimi, ki so veliko cenejša.

Moj mikro Januar Februar 2015 | Jan Kosmač |