Seveda pri predstavitvi Maca ne moremo mimo dokaj burne zgodovine, ki jo še vedno piše kontroverzno podjetje, ki sliši na ime Apple (pri nas ponekod kar mirno poimenovano »Jabolko«).

Glavna protagonista sta bila (podobno kot pri Microsoftu) dva entuziasta, Steve Jobs in Steve Wozniak. Jobs še danes velja za poslovnega genija, Wozniak pa je dejansko načrtoval in leta 1976 tudi izdelal osebni računalnik, ki so ga poimenovali Apple I in ga sestavljali v Jobsovi garaži. Leto pozneje je prišel na trg že nov model, Apple II, ki je bil prava prodajna uspešnica, saj je premogel barvni zaslon in leta 1978 tudi disketni pogon. Za veliko priljubljenost računalnika Apple II je poskrbela aplikacija/preglednica VisiCalc, ki je bila izdelana ravno za omenjeni računalnik. Toda to je bil šele začetek zgodbe o uspehu.

Leta 1984 namreč na trg pompozno pride prvi Apple Macintosh s prvo različico Mac OS-a. Bil je prvi s pravim pravcatim grafičnim uporabniškim vmesnikom (danes že z zelo dobro znano kratico GUI), ki je premogel grafično namizje z ikonami, za premikanje in operacije pa je bila na voljo do tedaj neznana miška. Bil je zapakiran v lično ohišje in uporabljal 3,5-palčne diskete. Revolucionaren računalnik torej, ki je poskrbel, da še danes, toliko let pozneje uporabljamo GUI in miško. Seveda to še ni bilo vse. Naslednje leto je na trg prišel še prvi dostopni laserski tiskalnik s tehnologijo/jezikom PostScript, ki je poskrbel za revolucijo na področju namiznega založništva (DTP) in pisarniškega tiskanja. Leta 1987 Apple predstavi Macintosh II, ki je omogočal priklop različnih zaslonov in bil precej »odprt«, torej razširljiv. S tem modelom so ga posvojili tudi inženirji in oblikovalci ter glasbeniki.

Prvi prenosni računalnik, poimenovan PowerBook, je ugledal luč sveta leta 1991 in takoj postal prodajna uspešnica. Dve leti pozneje so spet poskrbeli za širjenje govoric, saj so predstavili nov tip računalnika, poimenovan PDA (Personal Digital Assistant), ki ga danes bolje poznamo pod nazivom dlančnik. Takrat pa so mu dali zanimivo ime: Newton. Žal se Newton ni pridružil zgodbi o uspehu, saj je imel precej težav s prepoznavanjem pisave.

V začetku devetdesetih se je Apple znašel v veliki krizi in šele vrnitev Steva Jobsa v podjetje leta 1997 spet poskrbi za preobrat. Jobs napove povsem nov operacijski sistem, imenovan OS X, ki bo temeljil na tehnologiji NeXT (Jobs je v vmesnem času, ko ni bil pri Applu, namreč ustanovil podjetje NeXT, ki ga je nato pripojil k matičnemu podjetju). OS X je imel več ciljev:

 združljivost s predhodniki, torej OS 8 in OS 9,
 prijazen uporabniški vmesnik,
 nekompromisno stabilnost.

Na trg je prišel leta 2001 in spet pometel s konkurenco. V tem času je bilo medijsko odmevno tudi svojevrstno zavezništvo med Microsoftom in Applom, ko se je gigantoma uspelo dogovoriti in končati dolgoletni spor glede kraje idej za Windows. Microsoft je tudi obljubil, da bo izdelal Office 97 za računalnike Macintosh.

Naslednja šokantna novica je iz Jobsovih ust prišla leta 2006, ko je naznanil prehod s procesorjev PowerPC na konkurenčno platformo Intel. To je pomenilo tudi lažjo izdelavo aplikativne programske opreme za Maca in seveda ustrezno večjo ponudbo.

Apple pa se je v zadnjih letih z nekaterimi izdelki tudi precej oddaljil od računalništva. Omenimo le linijo MP3-predvajalnikov iPod, multifunkcijski telefon iPhone in ne nazadnje internetno glasbeno trgovino iTunes.

PRVI VTISI

K razmišljanju o Macu, točneje novem prenosniku, me je spodbudil oglas o MacBooku, ki naj bi stal manj kot 1000 evrov. Seveda sem takoj začel brskati po spletnih forumih in ponudnikih opreme. Po daljšem razmišljanju, primerjanju in kalkuliranju sem se odločil za belega MacBooka s širokim 13,3-palčnim zaslonom, opremljenega z Intelovim procesorjem Core 2 Duo, ki tiktaka pri frekvenci 2,4 GHz, in si omislil nadgradnjo RAM-a na 4 GB ter trdi disk 250 GB. No, cena je s temi dodatki sicer krepko presegla 1000 evrov, a prenosnika ne kupuješ ravno vsak dan.

Sledilo je nestrpno pričakovanje pošiljke, in ko je ta prispela, je bil novi MacBook zapakiran v lični beli škatli, kot se za Applov sloves glede dizajna spodobi. Prvi stik s polikarbonatskim ohišjem je bil sila prijeten, o oblikovnih linijah pa tako ali tako ni treba izgubljati besed, saj so te naravnost odlične. Po priklopu napajalnika je sledilo prvo presenečenje – »kockasti« magnetni priklop (MagSafe) na MacBooka z majhno rdečo kontrolno lučko, ki prikazuje, kdaj se baterija polni. Tudi oblika samega napajalnika je v Applovem slogu, priključek na električno omrežje pa je mogoče zamenjati in ga s tem prilagoditi državi, v kateri se bo prenosnik uporabljal.

Pogled na ohišje razkrije, da so vse vtičnice na levi strani (napajanje, USB, firewire, ethernet ...), na desni strani pa je reža za CD- in DVD-medije. Gumba za »eject« CD/DVD-medija ni, ampak je za to operacijo dodeljena posebna tipka na tipkovnici, v zgornjem desnem kotu. Tudi za zapiranje pokrova oz. zaslona ni na voljo nobenega gumba, temveč za to skrbijo posebni magneti.

Prvi stik s tipkovnico in sledilno tablico (trackpad) je bil zelo prijeten, malce začudenja je povzročilo »pomanjkanje« kontrolnih lučk za npr. trdi disk. Prvo tipkanje je odkrilo malce nestandardno slovensko tipkovnico, saj je razpored tipk po standardu QWERTY, ne pa QWERZ, kot smo vajeni. Tudi druge tipke so na drugih mestih, tako da je potrebno kar nekaj »vaje«, da se prilagodiš navedeni razporeditvi. To nevšečnost so začutili tudi drugi Macovi uporabniki v Sloveniji in nastal je t.i. »Slovenski paket«, ki poleg standardne razporeditve tipk ponuja tudi slovenski črkovalnik in slovenske tipografije. Več informacij je na strani www.slovenskipaket.info.

Ob prvem zagonu računalnika se zažene pripomoček Setup Assistant, kjer je treba vnesti nekaj osebnih podatkov ter nastaviti osnovni uporabniški račun. Toda tu je sledilo drugo presenečenje. Vnesti je bilo treba tudi elektronski naslov, ki pa seveda vsebuje znak @. Toda kje ga najti na tipkovnici, saj kombinacija tipk AltGr in Q iz Windows definitivno ni prijela, pa tudi »variacije na temo« ne. Na pomoč je priskočil »dobri stari stric Google«, seveda v drugem računalniku, ki je povedal, da je zmagovita kombinacija tipk za prikaz znaka @ na zaslonu Shift + Alt + 2. Pozneje se je izkazalo, da je za druge znake potrebna druga kombinacija tipk, zato smo najpogostejše zbrali in so prikazani v okvirjih.


Kombinacije tipk za prikaz posebnih znakov:
@ – »afna = Shift + Alt + 2
€ – evro = Shift + Alt + 5
 – jabolko = Shift + Alt + k
[ – levi oglati oklepaj = Alt + š
] – desni oglati oklepaj = Alt + đ
{ – levi zaviti oklepaj = Shift + Alt + š
} – desni zaviti oklepaj = Shift + Alt + đ
\ – leva poševnica = Alt + ž
| – navpična črta (pipe) = Shift + Alt + ž

Po uspešno rešeni zagati z znakom @ je Setup Assistant v naslednjem koraku na zaslonu prikazal sliko prek vdelane kamere, ki jo je mogoče uporabiti tudi kot fotoaparat. Seveda je vdelan tudi mikrofon in s to opremo je naš Mac pripravljen za sodobno video komunikacijo prek interneta.

Setup Assistant omogoča tudi prenos podatkov (tudi aplikacij in nastavitev) iz drugega računalnika Mac, ki mora biti povezan s kablom firewire.

Da ne pozabim še na eno posebnost računalnikov Mac: originalna miška Apple/Mac je opremljena le z enim gumbom. Če želimo simulirati desni miškin gumb, držimo tipko <Ctrl> in kliknemo miškin gumb. Sicer pa brez težav deluje tudi klasična USB-miška z dvema gumboma in koleščkom.

OS X LEOPARD

In končno smo ga dočakali, tako opevani operacijski sistem OS X, različica 10.5, imenovana tudi Leopard. Zanimivo je, da je Apple različice OS X poimenoval po velikih mačkah. 10.0 je bil poimenovan Gepard, 10.1 Puma, 10.2 Jaguar, 10.3 Panter, 10.4 Tiger in trenutno že omenjeni 10.5 Leopard. Prihajajoča različica, ki nastaja v Applovih laboratorijih, pa nosi kodno ime Snežni leopard.

Leopard je bil izdan oktobra 2007 in je bil promoviran kot največja nadgradnja OS X do danes, saj naj bi vseboval kar 300 novosti. Podpira tako procesorje PowerPC kot tudi Intel.

Že prvi pogled na osnovno namizje da slutiti, da OS X nima veliko skupnega z MS Windows. Nikjer ni gumba Start, pa tudi osnovnih ikon na namizju je po osnovni namestitvi bore malo. Zato pa je v spodnjem delu zaslona t.i. Dock, ki služi kot zbirka ikon za zagon programov, prikazuje pa tudi trenutno odprte programe. V kombinaciji s funkcijo Stacks je možno videti npr. vse datoteke, ki so v določenem imeniku ali so bile npr. prenesene iz interneta. Po končanem prenosu ikona npr. FTP-odjemalca veselo »poskakuje« in s tem vizualno zelo nazorno pokaže, da je prenos končan.

Za brskanje po diskih, omrežju in drugih pomnilniških medijih je na voljo orodje Finder, ki je nekakšna različica Windows Raziskovalca (Explorer). Zelo uporabna lastnost Finderja je možnost takojšnjega predogleda izbrane datoteke, le preslednico (space) je treba pritisniti na izbrani datoteki. Dashboard je nekakšno dodatno virtualno namizje, ki precej spominja na Visto in njene gradnike (widget). Do tega pridemo s pritiskom kombinacije tipk Fn + F12, ki malce zatemni osnovno namizje, in nato si lahko poljubno organiziramo naše virtualno namizje Widgets.

Spaces poskrbi, da si po želji uredimo navidezna namizja, kjer lahko po tematiki združimo programe, ki jih želimo uporabljati, in se tako elegantno način izognemo velikemu številu istočasno odprtih programov/oken. No, programi dejansko so aktivni, le da so zdaj razporejeni po več virtualnih namizjih.

Spootlight je iskalnik, ki izredno hitro najde želeni podatek na disku, saj si v ozadju indeksira vsebino celotnega diska. Ekvivalent nadzorni plošči (Control Panel) v Windows je System Preferences, ki pregledno in preprosto omogoča nastavitev parametrov računalnika.

Povezovanje v omrežje je mogoče na več načinov, in sicer brezžično prek vdelanega vmesnika AirPort, ki deluje zelo zanesljivo in brez težav najde vsa dosegljiva wi-fi omrežja. Vdelani ethernetni vmesnik podpira hitrosti do 1 GB, na voljo pa sta tudi podpora modemom in vdelani bluetooth vmesnik. Preverjeno deluje vmesnik USB UMTS/HSDPA Ovation MC950D, povezava z mobilnim telefonom in dostop do omrežja Internet tako preko bluetootha pa utegne biti zelo problematična in je treba dobro pobrskati po spletnih forumih, najti pravi skript za ustrezno napravo in z malce truda bo tudi ta komunikacija delovala.

Novost v Leopardu je tudi starševski nadzor (Parental Controls), ki poskrbi za to, da so otroci zaščiteni pred nepotrebnimi škodljivimi vplivi interneta. Treba je le ustvariti svoj uporabniški račun in vklopiti možnost Parental Controls. Na voljo so omejitev dostopa do pornografskih vsebin, omejitev uporabe elektronske pošte in/ali programa iChat. Seveda pa je na voljo tudi podroben dnevnik vsega dogajanja tudi za eno leto nazaj.

Še ena novost v Leopardu je Time Machine. Ta skrbi za celovito varovanje naših datotek in tudi celotnega operacijskega sistema oz. aplikacij ter nastavitev na enega od zunanjih pomnilniških medijev. Ta je lahko USB ali prenosni trdi disk firewire, USB- ključek ali kaj podobnega. Apple ima v svoji paleti izdelkov tudi lično škatlico, ki sliši na ime Time Capsule. Gre za brezžično bazno postajo, ki ima vdelan trdi disk, do katerega lahko dostopa omenjeni Time Machine. Na voljo pa je tudi drugim uporabnikom brezžičnega omrežja kot oddaljena diskovna kapaciteta (ne samo Macom, tudi računalnikom z Windows). Za nameček pa ima vgrajen še USB-vmesnik, na katerega lahko priklopimo tiskalnik, ki je prav tako na voljo vsem uporabnikom omrežja. Sicer pa lahko Time Machine uporabimo tudi za selitev našega sistema v novega Maca.


Splošne bližnjice in kombinacije tipk:
Del = Fn + Backspace
Preklop med aktivnimi okni oz. programi = Cmd + Tab
Skrij aktivno aplikacijo = Cmd + H
Minimiraj aktivno aplikacijo = Cmd + H
Odpri možnost prisilne zaustavitve (Force Quit Applications) = Alt + Cmd + Esc
Zajemi celoten zaslon = Cmd + Shift + 3
Zajemi del zaslona = Cmd + Shift + 4, poteg miške
Zajemi želeno okno = Cmd + Shift + 4, preslednica (Space)

Aplikacije v OS X

OS X je že v osnovi opremljen z velikim številom uporabnih aplikacij. Za brskanje po internetu je na voljo brskalnik Safari, za dostop do elektronske pošte aplikacija Mail, za potrebe spletne komunikacije pa iChat, ki seveda podpira vdelano kamero iSight. Seveda ne moremo mimo vmesnika iTunes, ki služi kot dostop do internetne trgovine z glasbo ali kot predvajalnik avdio/video vsebin. Seveda pa je v internetu na voljo tudi paleta aplikacij kot so Firefox, Opera, Skype, ICQ, Eudora ... Tudi Mac Internet Explorer je bil razvit pri Microsoftu, a so se ustavili pri različici 5.2.3.

Novemu MacBooku je bil priložen tudi zelo uporaben paket iLife ’08, ki vsebuje paleto aplikacij.

iPhoto je aplikacija/knjižnica za organizacijo, shranjevanje in obdelavo digitalnih fotografij. Z orodjem iMovie si v nekaj minutah izdelamo svoj filmček v priljubljenem formatu, z iDVD-jem pa si ogledamo najnovejše filme na DVD-jih. iWeb poskrbi za preprosto izdelavo spletne strani, glasbeniki pa smo najbolj veseli aplikacije GarageBand, kjer z malce truda in dobre volje zelo hitro ustvarimo pravo skladbico z vsemi prvinami dobrega glasbenega aranžmaja.

Seveda pa ne moremo mimo osnovnega pisarniškega paketa, ki podpira urejanje besedil, preglednice in predstavitve. Apple v ta namen ponuja paket iWork ’08, za katerega pravijo, da »dela čudeže brez dela«.

Pages je program za urejanje besedil, ji je zagotovo konkurent MS Wordu in »ima vse, kar imajo veliki«. Tudi zato zna prebrati in zapisati besedilo v .doc in drugih formatih (vključno s PDF), podpira delo s slikami in vključuje veliko pripravljenih predlog za lažjo uporabo.

Numbers je nov član paketa in skrbi za izdelavo inovativnih preglednic in/ali finančnih poročil. Tudi ta program konkurira MS Excelu in zna prebrati in zapisati v formatu .xls. Podpira 2D- in 3D-grafe, se ponaša s preko 150 funkcijami in prav tako vključuje veliko pripravljenih predlog.

Keynote je bil eden prvih aplikativnih paketov, razvit za potrebe Jobsovih govorov in predstavitev. Gre za konkurenta MS PowerPointu, ki zna brati in pisati v formatu .ppt. Predstavitev zna zapisati tudi kot QuickTime filmček, PDF, sličice (JPG, TIFF), animacijo Flash ali za iPod/iPhone prirejeno datoteko.

Kot smo navedli že pri zgodovini podjetja, si svoj kos jabolčne pogače reže tudi veliki Microsoft. In to s paketom Office for Mac. Trenutna različica nosi letnico izdaje 2008 in je nekakšna zrcalna slika Officea 2007 za Windows. Cena polne različice Officea 2008 je približno 550 evrov, medtem ko iWork stane blizu 80 evrov.

Programska oprema pa je lahko tudi zastonj. NeoOffice (www.neooffice.org) je brezplačni paket, prirejen OS X, razvit pa je na bazi odprtokodnega OpenOffice. Slednji pa je prav tako na voljo za uporabnike OS X, toda v tem trenutku za delovanje potrebuje v ozadju delujoč X11 strežnik. Da pa je OS X priljubljen tudi pri razvijalcih, priča podatek, da so se tudi pri OpenOffice odločili za posebno različico, ki v času pisanja članka nastaja v laboratorijih (porting.openoffice.org/mac).

DRUGI PROGRAMI

V internetu je bilo brez težav najti podporne programe za stiskanja/raztezanje (ZIP, RAR, TAR ...), kjer je do nedavnega vladal Stuffit Expander. Tudi zaščiten dostop prek omrežja VPN (Virtual Private Network) z uporabo protokola IPSec deluje brez težav s pomočjo odličnega IPSecuritas. Na voljo je tudi odjemalec RDP (Remote Desktop), ki omogoča daljinski nadzor PC-jev z Windows. Slednjega je spisal sam Microsoft in je na voljo brezplačno, prav tako je na voljo nekaj alternativnih rešitev, kot sta Cord ali TsclientX.

Kaj pa igre, boste morda vprašali? Seveda so na voljo in delujejo zelo dobro. No, avtorju tega članka šel še ni uspelo preizkusiti nobene, najboljše mesto za začetek pa je spletno mesto: www.aple.com/downloads, kjer je na voljo velika zbirka preizkušenih programov za OS X.

PODPORA ZA WINDOWS IN VIRTUALIZACIJA

Moj prijatelj bi rekel, da bi bil poganjati Windows na Macovi strojni opremi smrtni greh. Toda s prehodom na arhitekturo Intel so se začele špekulacije, ali bo zdaj Mac res poganjal Windows? Čas je pokazal, da je temu res tako, točneje, v Maca je mogoče namestiti tudi (32-bitni) Windows XP ali Windows Vista. Ta možnost je očitno plod dogovora med Applom in Microsoftom in morda tudi marketinški trik, ki skuša spodbuditi čim več uporabnikov Windows k »migraciji«.

Ker Mac in Windows uporabljata različna datotečna sistema, je treba Windows namestiti na svojo particijo, ki jo ustvarimo kar v samem OS X-u s programom Boot Camp Assistant. Izberemo velikost particije, ki bo gostila XP ali Visto, sledita pa ponovni zagon sistema ter namestitev operacijskega sistema Windows. Potrebna je seveda licenčna kopija Windows, ki ni vključena v osnovnem paketu, medtem ko je OS X Leopard seveda vključen pri vsakem nakupu Maca.

Po končani namestitvi Windows je treba le še vstaviti Leopardov DVD in vsi potrebni gonilniki se bodo namestili brez vprašanj. Zadeva je preizkušena z Windows XP SP2 in deluje. Za izbiro operacijskega sistema je treba pri zagonu računalnika držati tipko Alt (Option), če pa tipke ne pritisnemo, se zažene tisti operacijski sistem, ki smo ga uporabljali nazadnje. Seveda je v obeh sistemih možno tudi programsko izbrati, kateri OS naj se zažene ob naslednjem zagonu.

OS X vidi podatke na particiji Windows in lahko tudi dostopa do njih (read only). Če želimo iz Windows dostop do Macove particije, potrebujemo dodatno programsko opremo – med najbolj priljubljenimi programi je MacDrive, ki pa ni zastonj.

Po skromnem avtorjevem mnenju je prava pot do uporabe Windows virtualizacija. Najbolj priljubljena programska paketa sta Parralels in Vmware Fusion. Parallels celo samodejno zazna particijo BootCamp in si ustvari novi virtualni stroj (XP ali Vista). Fusion pa je Windows ekvivalent Vmware Workstation, ki se odlično integrira v OS X (Dock). Tako je mogoče zagonsko ikono Worda za Windows umestiti v Dock in ob zagonu se v ozadju samodejno poženeta Vmware ter želena aplikacija. Zagotovo bomo o virtualizaciji še pisali!


ZAKAJ TOREJ MAC?

Eden najbolj izvirnih odgovorov (prepisan iz enega od številnih forumov) je: »Apple Rulz.« Seveda pa sem si zgornje vprašanje postavil tudi sam, preden sem se odločil za nakup. Glede na zgodovinska in druga dejstva, ki smo jih na kratko opisali v pričujočem članku, lahko argumente za združimo v nekaj alinej:

 stabilnost (jedro temelji na Unixu),
 odličen uporabniški vmesnik in s tem preprosta uporaba,
 optimalna kombinacija strojne in programske opreme,
 inovativen pristop,
 dizajn/statusni simbol,
 možnost poganjanja Windows (XP in Vista),
 virusov in škodljive kode skorajda ni,
 primerljiva cena glede na bogastvo priložene programske opreme.

Seveda pa ima Mac tudi nekaj pomanjkljivosti:

 cena je navadno malce višja od primerljive »opreme Windows«,
 na voljo je manj programske opreme kot za Windows,
 nestandardna slovenska tipkovnica,
 pomanjkanje gonilnikov oz. podpore ali celo ignoriranje nekaterih proizvajalcev periferne opreme.

Kljub vsemu je moje končno mnenje o Mac-u: »Once you go Mac, you never go back.« Mislim, da prevod ni potreben!

Moj mikro, September 2008 | Štefan Hozjan