Možnosti je kar nekaj. Če ima vaš usmerjevalnik izmenljivo anteno, lahko kupite večjo in zmogljivejšo anteno in s tem ojačite signal. Lahko kupite ponavljalnik (repeater) signala in ga namestite nekje v stanovanju tako, da bodo z njim pokriti še preostali deli. Ali pa kupite še en usmerjevalnik in ga uporabite kot ponavljalnik. Vse našteto je povezano s stroški in tudi pravega jamstva ni, da bo stvar delovala. Eno je namreč načelna raven, drugo pa dejansko stanje.
Še preden se odločite za nakup dodatne strojne opreme ali pa vržete puško v koruzo in začnete vrtati stene in vleči kable, poskusite z domačo pripravo, ki vam bo vzela največ pol ure dela, iz izkušenj pa vam lahko povem, da deluje. In to, vsaj v mojem primeru, odlično. Priprava se imenuje WindSurfer in je doma narejena parabolična antena (www.freeantennas.com/). Narejena je tako, da usmeri antenski signal iz brezžičnega usmerjevalnika oziroma oddajnika v njem, v določeno smer. S tem ne le, da pokrijete sive lise znotraj vaše hiše ali stanovanja, pokrivate tudi področje, ki ga res želite, ne pa sosedovega dvorišča. Pri celotni stvari je najlepše to, da za usmerjevalnik/ojačevalnik signala potrebujete le list malo tršega papirja ali kartona, nekaj aluminijaste folije, lepilo, lepilni trak in škarje. Obstoječega usmerjevalnika tudi ni potrebno razstavljati in s tem tvegati garancijo.
Kako stvar izdelati? Povsem enostavno. Na MikroDVD-ju boste v rubriki Tema meseca našli tudi »program« WindSurfer. Pri tem ne gre za program, ampak za sliko formata jpeg, ki je šablona za izdelavo antene. Sliko odprite v kakšnem grafičnem programu in povečajte, kolikor gre, oziroma kolikor veliko sliko dovoljuje vaš tiskalnik. Pri tem pazite na kvadratek, ki je na sliki. Ta rabi kot merilo pri povečevanju slike. Paziti morate, da kvadrat vedno ostane kvadrat, saj se bodo le tako vsi deli antene medsebojno prilegali. Ko bo slika velika toliko, kot omogoča vaš tiskalnik, jo natisnite.
Oba dela natisnjene slike, torej »odbojnik« (pravokotnik) in »nosilec« (čuden krog) izrežite in prilepite na nekoliko trši karton. Počakajte, da se lepilo posuši, in oba dela obrežite. S tem dobite dela, ki sta nekoliko trša in zato bolj robustna. Zdaj na kvadratni del, na katerem je narisanih šest črt, na hrbtno stran nalepite aluminijasto folijo, ki jo imate za shranjevanje klobas ali česar koli že. Ko se bo lepilo nekoliko posušilo, vzemite ostrejši nož in na šestih črtah, ki so narisane na šabloni, naredite rez skozi karton. To so zareze, v katere gredo jezički iz okroglega dela šablone. Zdaj vzemite v roke nosilec, torej okrogli del z napisom Windsurfer, in na mestih, označenih s križcema, naredite luknji. Te naj imata premera kakih pet milimetrov oziroma toliko, kot je premer vaše antene na usmerjevalniku. Nato celoten nosilec upognite in jezičke vtaknite v zareze, ki ste jih naredili z nožem na pravokotnem delu. Seveda je treba pravokotni del obrniti tako, da folija gleda proti nosilcu. Jezičke na hrbtni strani prepognite in zalepite z lepilnim trakom, da ne bodo popustili in da bodo držali anteno v lepi parabolični obliki.
In to je vse. Zdaj lahko vašo parabolo nataknete na anteno usmerjevalnika in obrnete v smer, kjer je bil signal najšibkejši, oziroma proti prostoru, kjer ste imeli težave s sprejemom. Kakovost signala bi se morala kar precej izboljšati. V mojem domačem primeru je bil signal, ki ga je prenosnik sprejemal iz delovne sobe v dnevno sobo, 35-odstoten, po tem, ko sem na eno od anten usmerjevalnika nataknil parabolo in jo usmeril v pravo smer, pa 51-odstoten. Kar velika pridobitev.
Objavljeno: Moj mikro, Januar 2008 | Zoran Banovič
